Jedro

ZVEtL je specialni predpis in je namenjen tistim predlagateljem, ki jim le ZVEtL omogoča vzpostavitev etažne lastnine. Zgolj okoliščina, da ni overjen podpis na pogodbah s strani nasprotnega udeleženca, ki je prenesel na predlagatelja solastniški delež na nepremičnini, še ne predstavlja utemeljenega razloga, zaradi katerega bi bil predlagatelj upravičen predlagati vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL. Gre za pomanjkljivost, ki je nastala v postopku prenosa solastninske pravice na predlagatelja, ki jo je v pravnem prometu mogoče brez težav odpraviti, še posebej iz razloga, ker sta predlagatelj in zakoniti zastopnik nasprotnega udeleženca isti osebi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja, da se vzpostavi etažna lastnina na stavbi T., z ident. št. 000, zaradi pomanjkanja aktivne procesne legitimacije predlagatelja.

2. Predlagatelj vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno zavrnilo predlog iz razloga, ker iz pogodb ne izhaja, da bi predlagatelj pridobil posamezni del stavbe. Če bi predlagatelj izkazoval pravno podlago za pridobitev posameznega dela stavbe, bi bil predlog nedopusten, saj bi bila etažna lastnina že vzpostavljena. Predlagatelj ni solastnik nepremičnine, ker pogodbi, s katerima se prenaša lastninska pravica, ne izpolnjujeta pogojev, ki jih za vpis lastninske pravice določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo, ker nista opremljeni z notarsko overjenim podpisom prenosnika lastninske pravice. Predlagatelj ni upravičen, da bi sodeloval kot stranka sporazuma o ustanovitvi etažne lastnine, zato je možno vzpostaviti etažno lastnino le na podlagi Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine (1). Zmotna je ugotovitev prvega sodišča, da obstaja nevarnost dvotirnosti postopka po določbah ZVEtL in Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Prvo sodišče bi zaradi pomanjkanja aktivne procesne legitimacije moralo predlog zavreči, zmotno pa ga je zavrnilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi 22. člena ZVEtL sodišče predlog zavrne, če ugotovi, da predlagatelj ni upravičen do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, drugi predlagatelji posameznih delov, ki so prijavili udeležbo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu pa ne predlagajo nadaljevanje postopka. 13. člen ZVEtL določa, da se za vprašanja, ki niso urejena po ZVEtL, uporabljajo določbe Zakona o nepravdnem postopku (2). V 22. členu ZNP je določeno, da se predlog zavrže, če ga vloži neupravičena oseba. Ker je 22. člen ZVEtL specialna določba, ki določa, da sodišče predlog zavrne, če ga vloži predlagatelj, ki ne izkazuje upravičenja do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog predlagatelja.

5. Postopek po ZVEtL se na podlagi 14. člena začne na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe, saj mora predlagatelj v postopku zahtevati vzpostavitev etažne lastnine na posameznem delu stavbe, ki predlagatelju pripada (prvi odstavek 20. člena ZVEtL). Iz tretjega odstavka 20. člena ZVEtL pa izhaja, da mora predlagatelj predlogu priložiti pravni naslov, ki izkazuje njegova lastninskopravna upravičenja do posameznega dela stavbe, za katerega zahteva, da se vzpostavi etažna lastnina. Prvo sodišče pravilno ugotavlja, da predlagatelj ni predložil pravnega naslova, s katerim bi izkazal upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe in zato ni upravičen predlagatelj po določbah ZVEtL, ker je predmet pogodbe solastninski delež v višini 582/1000. Aktivno legitimiran po ZVEtL je tisti predlagatelj, ki želi vzpostaviti etažno lastnino na svojem delu. Tudi 3. člen ZVEtL določa, da je pridobitelj posameznega dela stavbe po ZVEtL le oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, tudi če niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo.

6. ZVEtL je specialni predpis, ki je namenjen tistim predlagateljem, ki jim le ZVEtL omogoča vzpostavitev etažne lastnine. Predlagatelj mora zato izkazati, da vzpostavitve etažne lastnine ne more vzpostaviti po določbah Stvarnopravnega zakonika (3). Zgolj okoliščina, da ni overjen podpis na pogodbah s strani nasprotnega udeleženca, ki je prenesel na predlagatelja solastniški delež na nepremičnini, še ne predstavlja utemeljenega razloga, zaradi katerega bi bil predlagatelj upravičen predlagati vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL. Gre za pomanjkljivost, ki je nastala v postopku prenosa solastninske pravice na predlagatelja, ki jo je v pravnem prometu mogoče odpraviti brez težav, še posebej iz razloga, ker sta predlagatelj in zakoniti zastopnik nasprotnega udeleženca isti osebi. Treba je le overiti podpis pri notarju. Predlagatelj ne zatrjuje nobenih utemeljenih razlogov, zaradi katerih ne more pridobiti veljavnega pravnega naslova za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo in posledično ne more vzpostaviti etažne lastnine po SPZ. Predlagatelj ne izkazuje, da je zemljiškoknjižni lastnik neaktiven, ali da ga ni več. Že iz navedenih razlogov predlog predlagatelja ni utemeljen, če pa se pri tem upoštevajo še preostale okoliščine, kot so razvidne iz nepravdnega spisa, da je nepremičnina, ki je predmet vzpostavitve etažne lastnine, obremenjena s hipotekama v skupni višini 390.000,00 EUR na račun kreditov, ki jih je prejel nasprotni udeleženec, zoper katerega se vodi tudi izvršilni postopek (4) zaradi neplačanih obveznosti iz naslova sklenjene sodne poravnave v postopku I Pd 1482/2012, je odločitev prvega sodišča, s katero je bil zavrnjen predlog predlagatelja, še toliko bolj utemeljena.

7. Pritožbeni razlogi niso bili utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

(1) V nadaljevanju ZVEtL.

(2) V nadaljevanju ZNP.

(3) V nadaljevanju SPZ.

(4) In 676/2013.