8. 9. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Sabine Senčar, Petre Mihalek Novak in Marka Novaka, ki jih vse zastopa dr. Andraž Teršek, in dr. Andraža Terška, na seji 8. septembra 2022

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 8., 31. in 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 142/20 in 82/21) ter Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 142/20) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 68. člena Zakona o zdravilih (Uradni list RS, št. 17/14 in 66/19) se zavrže.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti:

– Odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 193/20, 196/20, 204/20, 2/21, 5/21, 9/21, 12/21, 15/21, 20/21 in 25/21);

– Uredbe o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 204/20, 20/21, 59/21, 64/21 in 103/21);

– Odredbe o izvajanju posebnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 za osebe, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 11/21, 64/21, 81/21, 99/21 in 115/21); in

– Sklepa o uporabi ukrepov, ki jih določa Zakon o nalezljivih boleznih, pri epidemiji COVID-19 (Uradni list RS, št. 23/20 in 79/20), se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.Pobudniki izpodbijajo v izreku tega sklepa navedene predpise oziroma njihove posamezne določbe. Zatrjujejo neskladje z 2., 8., 14., 15., 16., 17., 18., 19., 23., 32., 34. in 35. členom Ustave ter še s številnimi drugimi ustavnimi določbami. Sklicujejo se tudi na druge pravne akte in trdijo, da omejevanje posameznikov, predpisano testiranje na virus SARS-CoV-2, nošenje zaščitne maske in nasploh vsi ukrepi zoper bolezen COVID-19 temeljijo na protiustavni in nezakoniti ter strokovno neutemeljen uvrstitvi bolezni COVID-19 med najhujše in najbolj nevarne bolezni. To naj bi zadostovalo za sklep, da izpodbijani ukrepi po njihovem mnenju nimajo ustrezne pravne podlage. Pobudniki nasprotujejo "policijski uri" in "zaprtju šol" ter navajajo, da sta 31. in 39. člen Zakona o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB) očitno protiustavna, ker sta podnormiranana in dajeta Vladi popolnoma neomejeno pooblastilo, da ravna po svoji volji, tudi arbitrarno oziroma samovoljno. Člen 8 ZNB naj bi bil očitno protiustaven, saj naj ne bi določal bolezni COVID-19 kot nalezljive bolezni, zaradi katere se izvajajo ukrepi v skladu z ZNB, in tudi ne obveznega nošenja zaščitnih mask. To naj ne bi bilo določeno nikjer v ZNB. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB-B) naj bi določal obvezno cepljenje in omejevanje določenih skupin necepljenih posameznikov, čemur pobudniki nasprotujejo. Obširno pojasnjujejo različne razloge, zakaj izpodbijani ukrepi po njihovem mnenju niso zanesljivi in učinkoviti v boju zoper epidemijo bolezni COVID-19. Navajajo dejstva ter razna stališča oziroma ugotovitve, ki to po njihovih trditvah potrjujejo. Izpodbijani ukrepi naj bi posameznikom povzročali nepopravljivo škodo, zaradi omejevanja socialnih stikov tudi na področju duševnega zdravja. Člen 68 Zakona o zdravilih (v nadaljevanju ZZdr-2) naj bi bil v nasprotju z 22.a členom ZNB, ker naj bi ZZdr-2 v navedenem členu določal poslovno skrivnost sestavin cepiva, po navedenem členu ZNB pa naj bi bila alergija na sestavine cepiva utemeljen medicinski razlog za opustitev cepljenja. Pobudniki trdijo, da tega razloga ni mogoče ugotoviti, če so sestavine cepiva poslovna skrivnost. Ustavnemu sodišču predlagajo, naj izpodbijane predpise razveljavi.

1.Pobudniki so vložili več dopolnitev pobude z dodatno dokumentacijo. V vlogah vztrajajo pri svojih stališčih in med drugim nasprotujejo cepljenju zoper bolezen COVID-19 z obstoječimi cepivi ter pogoju prebolevnosti, cepljenosti ali testiranja. Med drugim trdijo, da država posameznike sili k cepljenju, ki je po njihovem mnenju v obravnavanem primeru nevarno in škodljivo.

2.Pobudniki so v vlogi z dne 10. 5. 2021 navedli, da izpodbijajo še Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 71/21). Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti tega predpisa Ustavno sodišče vodi ločeno pod opravilno številko U-I-130/21.

B.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 8., 31. in 39. člena ZNB ter ZNB-B glede na navedbe pobudnikov, kolikor so jasne in obrazložene tako, da jih Ustavno sodišča lahko preizkusi, ne odpira pomembnih (ustavno)pravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

3.Za vsebinsko obravnavo pobude morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, ki jih določa ZUstS. Ta v drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 24.b člena določa, kaj mora vsebovati pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa. Med drugimi zahtevami je izrecno določeno, da mora pobuda vsebovati navedbo razlogov neskladnosti z Ustavo ali zakonom (drugi odstavek 24.b člena v zvezi s tretjo alinejo prvega odstavka 24.b člena ZUstS). Pobudniki izpodbijajo 68. člen ZZdr-2, ki določa, da je dokumentacija iz vloge za pridobitev, spremembo in podaljšanje dovoljenja za promet z zdravilom last predlagatelja in poslovna skrivnost, razen podatkov v dovoljenju za promet z zdravilom, povzetka glavnih značilnosti zdravila, navodila za uporabo zdravila in podatkov na ovojnini. Zatrjujejo, da so glede na takšno ureditev sestavine cepiv zoper bolezen COVID-19 poslovna skrivnost, kar naj ne bi bilo ustrezno, saj naj bi te morale biti znane zaradi možnosti opustitve cepljenja v primeru alergij, kot določa ZNB v prvi alineji drugega odstavka 22.a člena. Vendar pa pobudniki konkretno ne navedejo, zakaj naj bi bila izpodbijana določba ZZdr-2 protiustavna. Njihovi očitki niso jasno in določno opredeljeni. To pomeni, da pobuda v navedenem delu ne vsebuje razlogov neskladnosti z Ustavo. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrže, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS. Ker pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 68. člena ZZdr-2 navedenih pogojev ne izpolnjuje, jo je Ustavno sodišče zavrglo (2. točka izreka).

6.Pobudniki izpodbijajo tudi Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (v nadaljevanju Odlok), Uredbo o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 (v nadaljevanju Uredba), Odredbo o izvajanju posebnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 za osebe, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju Odredba), ter Sklep o uporabi ukrepov, ki jih določa Zakon o nalezljivih boleznih, pri epidemiji COVID-19 (v nadaljevanju Sklep). Ti predpisi so med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehali veljati.[1] V takem primeru Ustavno sodišče v skladu z drugim odstavkom 47. člena ZUstS odloči o ustavnosti oziroma zakonitosti izpodbijanega predpisa, če so izkazani pogoji iz prvega odstavka 47. člena ZUstS, to je, če pobudnik izkaže, da niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti oziroma nezakonitosti. Ustavno sodišče pobudnikov ni pozivalo, naj izkažejo navedene posledice. Odprava škodljivih posledic izpodbijanih predpisov, kar je eden od pogojev za nadaljevanje postopka po 47. členu ZUstS, glede na zatrjevano protiustavnost oziroma nezakonitost v obravnavanem primeru namreč že po naravi stvari ni mogoča. Začasnega delnega omejenega gibanja ljudi in omejenega oziroma prepovedanega zbiranja ljudi ter s tem povezanih ukrepov, kot so bili določeni z Odlokom in so za pobudnike sporni, za nazaj ni več mogoče odpraviti. Smiselno enako velja tudi za izvedene mikrobiološke preiskave na virus SARS-CoV-2 oziroma odvzeme brisov (testiranje) kot del presejalnih programov po Uredbi in Odredbi, ki so za pobudnike sporne. Pri testiranju na virus in tudi pri cepljenju gre za nepovratne postopke. Morebitnih posledic ukrepov na posameznike, ki jih navajajo pobudniki (kot so na primer še zatrjevane posledice na področju duševnega zdravja, posledice omejitev vsakodnevnih dejavnosti), torej ni mogoče odpraviti. Ker so, upoštevaje trditve pobudnikov, lahko navedene posledice tudi edine posledice Sklepa, ki določa uporabo ukrepov, ki jih določa ZNB, pri epidemiji bolezni COVID-19, velja vse navedeno prav tako za Sklep. Drugih razlogov, ki bi lahko bili upoštevni glede na vsebino zatrjevanih protiustavnosti oziroma nezakonitosti ter bi tako lahko pomenili podlago za drugačne zaključke, pobudniki obrazloženo ne navajajo. Do posledic, ki bi jih bilo mogoče odpraviti, v obravnavanem primeru torej ni moglo priti.[2] Glede na navedeno pobudniki pravovarstvene potrebe v navedenem delu ne morejo izkazati.

7.V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrže, če niso izpolnjeni pogoji iz 47. člena ZUstS. Ker pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka, Uredbe, Odredbe in Sklepa navedenih pogojev ne izpolnjuje, jo je Ustavno sodišče zavrglo (3. točka izreka).

8.Glede na navedene odločitve se Ustavno sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali so izpolnjene druge procesne predpostavke.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

Odlok je veljal do vključno 26. 2. 2021 (10. člen Odloka), Uredba in Odredba sta bili razveljavljeni z Uredbo o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 118/21), Sklep pa je bil razveljavljen s Sklepom o uporabi ukrepov, ki jih določa Zakon o nalezljivih boleznih, pri nalezljivi bolezni COVID-19 (Uradni list RS, št. 117/20).

Prim. npr. sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-157/98 z dne 15. 3. 2001 (Uradni list RS, št. 28/01, in OdlUS X, 52), 7. in 8. točka obrazložitve, in št. U-I-261/00 z dne 8. 10. 2003, 3. točka obrazložitve, ter odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-116/17 z dne 30. 9. 2020 (Uradni list RS, št. 145/20), 6. točka obrazložitve.