Jedro

Pri tožniku ni podana popolna nezmožnost za vsako organizirano pridobitno delo, zato njegov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, ni utemeljen.

Pri presojanju pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih upravnih aktov je načeloma mogoče upoštevati le medicinske izvide, ki so obstajali v času do izdaje izpodbijanega drugostopenjskega upravnega akta. Vsi novejši medicinski izvidi so lahko predmet novega predsodnega upravnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi št. … z dne 3. 1. 2012 in iste opr. št. z dne 3. 8. 2011 (I. točka izreka). Tožnika je od 28. 7. 2011 razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu od 1. 8. 2011 dalje priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno na drugem delu v svojem poklicu z omejitvami, pretežno sede, brez dvigovanja in prenašanja bremen nad 5 kg, brez izpostavljenosti nevarnim snovem in brez vožnje motornega vozila v službene namene (II. točka izreka), ter mu priznalo pravico do delne invalidske pokojnine od 1. 8. 2011 dalje (III. točka izreka). Hkrati je izreklo, da bo o odmeri in izplačevanju delne invalidske pokojnine odločila tožena stranka s posebno odločbo v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe (IV. točka izreka). Tožbo v delu zahtevka za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti ter priznanje pravice do invalidske pokojnine je zavrnilo (V. točka izreka). Toženo stranko je hkrati zavezalo, da tožniku povrne stroške v višini 44,47 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VI. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo je tožnik pravočasno vložil pritožbo smiselno zaradi procesnih kršitev v zvezi s pisnim odpravkom sodbe. Navaja, da je v obrazložitvi sodbe dokaj nazorno povzeta vsebina in ocena invalidskih komisij glede zahtevane razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti, vendar ne soglaša predvsem z vsebino obrazložitve. Tako v zvezi z obrazložitvijo v 5. točki poudarja, je osnovni vzrok invalidnost bolezen po diagnozah F53,1; J 35,9; M 17,9 in ne odvisnost od alkohola. Glede obrazložitve v 6. točki nadalje poudarja, da je želel nevtralno oceno IK v zvezi z mnenjem ortopeda dr. A.A. z dne 4. 4. 2011, in da je pomanjkljivo prikazano in upoštevano mnenje fiziatra z dne 15. 3. 2011, ki ugotavlja, da ne bo izboljšanja ortopedskih zdravstvenih težav, temveč samo poslabšanje. Ne drži niti obrazložitev sodbe, da živi doma na kmetiji, saj se je že leta 1975 odselil v družbeno stanovanje, pozneje pa v lastno hišo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da dopolni in popravi vsebino obrazložitve prvostopenjske sodbe s povzetkom navedenih pripomb, saj bi lahko nerealno prikazani podatki negativno vplivali na nadaljnje zdravljenje in ocenitve na invalidskih komisijah. Hkrati se predsedniku senata iskreno zahvaljuje za razumevanje in izrečeno sodbo.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena v zvezi s 339. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008, v nadaljevanju ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti smiselno zatrjevane relativne kršitve, kot bo obrazloženo v nadaljevanju. Ker pritožnik ne navaja nobenih takšnih dejstev, niti ne ponuja dokazov, ki bi lahko kakorkoli vplivali na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, je v zvezi s pritožbenimi navedbami potrebno poudariti predvsem naslednje.

V obravnavani zadevi gre za spor zaradi priznanja novih pravic iz invalidskega zavarovanja, glede na to, da je bil tožnik z odločbo št. ... z dne 3. 10. 2006 zaradi posledic bolezni že razvrščen v III. kategorijo invalidnosti s priznano pravico do premestitve na drugo, fizično lahko delovno mesto, izmenoma sede in stoje, brez dvigovanja bremen, težjih od 5 kg in brez izpostavljenosti nevarnim snovem od 2. 11. 2005 dalje s polnim delovnim časom. Hkrati mu je bila na tem temelju z odločbo z dne 3. 10. 2006 priznana pravica do nadomestila za invalidnost od 11. 8. 2006 dalje. Z izpodbijanima upravnima aktoma, ki sta predmet presoje v tem sodno socialnem sporu pa je bila zahteva z dne 17. 6. 2011 za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja na podlagi skladnih mnenj invalidske komisije prve stopnje z dne 28. 7. 2011 in invalidske komisije druge stopnje z dne 20. 12. 2012 (v nadaljevanju: IK 2), da pri njem ni prišlo do bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja, ker je še vedno zmožen za drugo ustrezno delo v skladu z že ugotovljenimi omejitvami v polnem delovnem času, kot neutemeljena zavrnjena.

Z izpodbijano sodbo sta zavrnilna upravna akta na podlagi drugega odstavka 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004; v nadaljevanju ZDSS-1) utemeljeno odpravljena in tožniku v skladu z drugim odstavkom 163. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-1) od prvega naslednjega meseca po nastanku spremembe v invalidnosti, to je od 1. 8. 2011 dalje priznane nove pravice iz invalidskega zavarovanja. V dopolnilnem mnenju IK 2 z dne 20. 12. 2012 (list. št. 19 - 20 sodnega spisa), podanim na podlagi razpoložljive listinske medicinske dokumentacije in izvida osebnega pregleda je namreč dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za dokazni zaključek, da je pri tožniku od 28. 7. 2011 zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti, ker z ali brez poklicne rehabilitacije več ni zmožen za delo s polnim delovnim časom, temveč le s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami tako, da se to opravlja pretežno sede, brez dvigovanja in prenašanja bremen nad 5 kg, brez izpostavljenosti nevarnim snovem in brez vožnje motornega vozila v službene namene. Takšna ocena je podana zaradi izkazanih bolečin v vratnem in križnem delu hrbtenice, bolečin v velikih sklepih rok in nog, sindroma karpalnega kanala in stanja po operaciji karpalnega kanala desno. Iz diagnoz, zapisanih v dopolnilnem mnenju dejansko ne izhaja, da bi bila zmanjšana delovna zmožnost, med drugim tudi posledica sindroma odvisnosti uživanja od alkohola, kot je zapisano v 5. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Vendar pa ta okoliščina sama po sebi nima nikakršnega vpliva na zakonitost izpodbijane sodbe. Kot vzrok invalidnosti je v II. točki izreka prvostopenjske sodbe glede na 62. člena ZPIZ-1 pravilno ugotovljena bolezen in ne katera od prevladujočih diagnoz, zaradi katerih je sicer prišlo do funkcionalnega zmanjšanja gibal in s tem do tolikšnega bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja, da je bilo potrebno določiti dodatne omejitve pri delu. Le iz obrazložitve dopolnilnega mnenja IK 2 je razvidno, da je potrebna tudi omejitev vožnje motornega vozila, in sicer zaradi stanja po institucionalnem zdravljenju odvisnosti od alkohola.

Pravno irelevantne so nadalje tudi pritožbene navedbe v zvezi z obrazložitvijo v 6. točki izpodbijane sodbe, ki se nanašajo na življenje in delo na kmetiji. V dokazni oceni o neizkazanosti popolne nezmožnosti za vsako organizirano pridobitno delo v smislu I. kategorije invalidnosti iz prve alineje drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, je sicer zapisano, da popolna nesposobnost za delo očitno ni podana, tudi glede na navedbe tožnika, da živi doma na kmetiji in se ukvarja z vinarstvom. Ta del obrazložitve zavrnilnega dela sodbe je povezan z izvidom osebnega pregleda na IK 2 dne 20. 12. 2012, v katerem je med drugim zapisano, da ima hišo, vikend in vinograd in da dela v kleti. Vendar pa delno netočno povzemanje tega zapisa v smislu, da tožnik živi na kmetiji, na bistveno pravilni dokazni zaključek prvostopenjskega sodišča, da pri njem ni izkazanih tolikšnih zdravstvenih sprememb, ki bi ga onesposabljale za vsakršno organizirano pridobitno delo, nima nikakršnega vpliva.

Ker je bilo tudi po presoji pritožbenega sodišča dejansko stanje z dopolnilnim mnenjem IK 2 popolno in pravilno razčiščeno, je bil nadalje dokazni predlog za sodno medicinsko izvedenstvo s Fakultetno komisijo B. fakultete C. (list. št. 50 v sodnem spisu) utemeljeno zavrnjen. Tožnik pred zaključkom glavne obravnave v zvezi z zavrnitvijo navedenega dokaznega predloga ni uveljavljal kršitve določb pravdnega postopka v smislu 286. b člena ZPP. Posledično niti v pritožbenem postopku ne more uveljavljati relativne bistvene kršitve, češ da ni bil izveden dokaz z nevtralnim izvedencem zaradi ocene realnosti njegovih pripomb oz. pomanjkljivega upoštevanja mnenja fiziatra z dne 15. 3. 2011. V pritožbenem postopku se nadalje ni mogoče sklicevati na novejšo listinsko medicinsko dokumentacijo. Pri presojanju pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih upravnih aktov je namreč načeloma mogoče upoštevati le medicinske izvide, ki so obstajali v času do izdaje izpodbijanega drugostopenjskega upravnega akta. Vsi novejši medicinski izvidi so lahko predmet novega predsodnega upravnega postopka.

Zaradi vsega obrazloženega je bilo potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.