Jedro

Tožeča stranka je bila po podatkih spisa o prispelem pismu obveščena (in je bilo zahtevi iz tretjega odstavka 142. člena ZPP zadoščeno). Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi, iz katerega pritožbeno sodišče črpa takšno ugotovitev, je namreč javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar tožeča stranka v tem postopku tega niti poskuša (ne trdi in ne dokazuje namreč, da obvestila o prispelem pismu ni prejela).

Na podlagi obvestila (ki je bilo tožeči stranki na vratih puščeno dne 8. 11. 2017) se je namreč tožeča stranka seznanila (tudi) s posledicami opustitve dviga pošiljke v 15 dnevnem roku. Prav tako s tem, kaj se po poteku tega roka zgodi s samo pošiljko, če naslovnik predalčnika nima oziroma če je njegov predalčnik neuporaben. Tožeča stranka je s prejemom obvestila vedela, da se bo vročitev štela za opravljeno tudi v primeru, če pisma na pošti ne bo dvignila (in se bo to - zaradi tega, ker hišnega predalčnika nima - vrnilo sodišču).

Po poteku 15-dnevnega roka se je štelo, da je bil plačilni nalog tožeči stranki vročen, čeprav tega - kot pravi sama - dejansko ni prejela oziroma pravilneje, tega (v zakonskem roku 15 dni) ni prevzela.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 29556/21017 (pravilno: VL 29556/2017) z dne 5. 4. 2017, razveljavi tudi v 1. in 3. odstavku izreka in se postopek ustavi.

2. Zoper citirani sklep je pravočasno (laično) pritožbo vložila tožeča stranka in v njej predlagala, da naslovno sodišče o zadevi odloči ponovno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Nosilna trditev obravnavane pritožbe je, da izpodbijani sklep - ki je bil glede na obrazložitev sodišča prve stopnje izdan v posledici dejstva, da tožeča stranka v roku ni doplačala dolžne sodne takse za redni postopek - ni pravilen že iz razloga, ker tožnica plačilnega naloga za plačilo sodne takse sploh ni prejela (trdi, da ga ni prejela niti od Okrajnega sodišča v Ljubljani - Centralni oddelek za verodostojno listino, niti od Višjega sodišča v Ljubljani, prav tako tudi ne od Okrožnega sodišča v Ljubljani). Iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju, je ta trditev neutemeljena.

5. Tožba, sodna odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, izredno pravno sredstvo in nalog za plačilo sodne takse za vlogo iz prvega odstavka 105.a člena ZPP in vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, se vročajo osebno stranki, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 141.a členom ZPP (prvi odstavek 142. člena ZPP). Če vročitev po 140. členu ZPP ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše (tretji odstavek 142. člena ZPP). Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti (četrti odstavek 142. člena ZPP).

6. Iz listinske dokumentacije predmetne zadeve je razvidno, da je sodišče prve stopnje tudi v tem primeru dne 6. 11. 2017 odredilo osebno vročanje plačilnega naloga za doplačilo sodne takse za redni postopek neposredno tožeči stranki (tako na list. št. 71). Ovojnica z vsebino, za katero je sodišče prve stopnje omenjenega dne odredilo osebno vročanje (tj. g.P8-smv-vl_d1 in sporni plačilni nalog), pa je res v spisu. A iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, to na pravilnost izpodbijanega sklepa v tem primeru ne vpliva. Kljub temu da se je pošiljka vrnila nazaj na sodišče, je bila namreč vzpostavljena fikcija, da je bila vročitev spornega plačilnega naloga (tožeči stranki) opravljena.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se v spisu na ovojnici pod list. št. 73 nahaja obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi1, iz katerega izhaja, da (ob poskusu vročitve pisma tožeči stranki ni bilo mogoče izročiti in da) je (zato) vročevalec dne 8. 11. 2017 na vratih tožničinega stanovanja pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti (prav tako je navedeno, da naslovnik - tj. tožeča stranka - pisanja v 15 dneh, odkar mu je bilo puščeno zgoraj navedeno obvestilo, ni dvignil in da se je iz razloga, ker naslovnik nima hišnega predalčnika, pismo vrnilo sodišču - prim. četrti odstavek 142. člena ZPP). Da dne 8. 11. 2017 vročevalec pisma ni mogel izročiti naslovniku in je zato na vratih njegovega lokala pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti, pa je razvidno tudi iz zadnje strani ovojnice.

8. Tožeča stranka je bila po podatkih spisa o prispelem pismu torej obveščena (in je bilo zahtevi iz tretjega odstavka 142. člena ZPP zadoščeno). Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi, iz katerega pritožbeno sodišče črpa takšno ugotovitev, je namreč javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar tožeča stranka v tem postopku tega niti poskuša (ne trdi in ne dokazuje namreč, da obvestila o prispelem pismu ni prejela).

9. Da je obvestilo iz tretjega odstavka 142. člena ZPP tožeča stranka dobila, pa nenazadnje potrjuje tudi prazen pravokotnik (levo spodaj) na prvi strani ovojnice (list. št. 73). Gre za del ovojnice, in sicer podaljšek (9. člen Pravilnika o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku), na katerem je na zgornjem delu obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi pisma, ki se vroča osebno v skladu s 142. členom ZPP, na spodnjem delu pa obvestilo o prispelem pismu, ki se vroča osebno v skladu s 142. členom ZPP2. Prvi del podaljška je - kot že obrazloženo - v spisu na ovojnici pod list. št. 73. Spodnji del podaljška manjka. To pa pritožbeno sodišče še dodatno utrjuje v prepričanju, da tožeča stranka o pošiljki z navedeno vsebino skladno s tretjim odstavkom 142. člena ZPP je bila obveščena. Relevantni del podaljška ji je bil puščen na vratih njenega lokala.

10. Na slednjem pa so se poleg podatkov o tem, kje je pisanje in v kakšnem času ga naslovnik lahko dvigne, nahajala tudi vsa opozorila iz četrtega odstavka 142. člena ZPP oziroma pravni pouk v zvezi s pravnimi posledicami opustitve prevzema pisma. Na podlagi vzorca ovojnice, namenjenega tisku na laserskem in matričnem tiskalniku, ki je priloga predhodno omenjenega Pravilnika, se je pritožbeno sodišče namreč prepričalo, da obvestilo o prispelem pismu, ki je torej standardizirano, vsebuje pravni pouk v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP in se dobesedno glasi: „Če pisma v tem roku (tj. v 15-dnevnem roku) ne boste prevzeli, bo sodišče štelo, da je vročitev opravljena po poteku tega roka. Po poteku tega roka bo pismo puščeno v vašem hišnem oz. izpostavljenem predalčniku. Če predalčnika nimate ali je neuporaben, bo pismo vrnjeno sodišču, ki je odredilo vročitev (142. člen ZPP).“

11. To pa je za obravnavani primer ključno. Na podlagi obvestila (ki je bilo tožeči stranki na vratih puščeno dne 8. 11. 2017) se je namreč tožeča stranka seznanila (tudi) s posledicami opustitve dviga pošiljke v 15 dnevnem roku. Prav tako s tem, kaj se po poteku tega roka zgodi s samo pošiljko, če naslovnik predalčnika nima oziroma če je njegov predalčnik neuporaben. Tožeča stranka je s prejemom obvestila vedela, da se bo vročitev štela za opravljeno tudi v primeru, če pisma na pošti ne bo dvignila (in se bo to - zaradi tega, ker hišnega predalčnika nima - vrnilo sodišču).

12. In očitno je, da tožnica pisanja, ki je vsebovalo sporni plačilni nalog, v 15 dnevnem roku ni prevzela (pisanje se nahaja namreč v predmetnem spisu, saj tožeča stranka po podatkih obvestila sodišču o opravljeni vročitvi nima hišnega predalčnika in se je iz tega razloga pismo vrnilo sodišču, o čemer je bila tožnica prav tako obveščena). Očitno je tudi, da sta bila v obravnavanem primeru vročanja v celoti spoštovana tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP. Ker je bila tožeča stranka na podlagi obvestila o prispelem pismu v celoti poučena o tem, da se bo kljub njeni opustitvi prevzema pisanja štelo, da je vročitev opravljena, in da se bo v primeru, če predalčnika nima, pisanje vrnilo sodišču (kar se tudi je, saj je ovojnica s spornim plačilnim nalogom v spisu na list. št. 73), pisanja pa ni dvignila, je torej nastopila fikcija vročitve. Po poteku 15-dnevnega roka se je štelo, da je bil plačilni nalog tožeči stranki vročen, čeprav tega - kot pravi sama - dejansko ni prejela oziroma pravilneje, tega (v zakonskem roku 15 dni) ni prevzela.

13. To za obravnavani primer pomeni, da je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna. Pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da se tožeča stranka s plačilnim nalogom dejansko ni seznanila, ob neizpodbitih ugotovitvah iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi na odločitev v tej zadevi nima vpliva. Fikcija vročitve plačilnega naloga za doplačilo sodne takse je skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP nastopila 23. 11. 2017, čeprav se je pismo vrnilo sodišču. Ker pa tožeča stranka dolžne sodne takse v roku, ki je bil določen v nalogu (tj. v roku 15 dni) ni plačala, in ker tudi niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo dolžne sodne takse, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo tretji odstavek 105.a člena ZPP in tožbo tožeče stranke štelo za umaknjeno. Posledično je pravilno izdalo tudi izpodbijani sklep o ustavitvi postopka, kot mu to veleva tretji odstavek 188. člena ZPP.

14. Pritožbeno sodišče je vsled opisanih razlogov pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo odločitev, kakršna izhaja iz izreka sklepa sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP) potem, ko je izpodbijani sklep uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

1 Ki se izpolni v primeru osebne vročitve. 2 Tj. obvestilo iz tretjega odstavka 142. člena ZPP.