Jedro

Sodna izvedenka je po preučitvi medicinske dokumentacije v spisu podala mnenje, da so tožničine zdravstvene težave tako izrazite, da vplivajo na njeno delovno zmožnost. Ni odločilno, ali je svoje mnenje utemeljila na razlogu bolečinskega sindroma ali pa na funkcionalnih težavah tožnice. Ključno je, da tožnica zaradi opisanih zdravstvenih težav svojega dela knjigovodje, ki je pretežno sedeče delo, ni zmožna opravljati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. - VI. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločbo tožene stranke št. ... z dne 23. 12. 2020 odpravilo, odločbo št. ... z dne 9. 12. 2020 pa odpravilo v delu, da je tožnica od 16. 12. 2020 do 20. 1. 2021 zmožna za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno (I. točka izreka). Nadalje je odpravilo odločbe tožene stranke: št. ... z dne 22. 1. 2021, št. ... z dne 6. 1. 2021, št. ... z dne 4. 2. 2021, št. ... z dne 18. 1. 2021, št. ... z dne 15. 3. 2021, št. ... z dne 17. 2. 2021, št. ... z dne 10. 5. 2021 in št. ... z dne 31. 3. 2021 (II. do V. točka izreka). Sodišče je ugotovilo, da je bila tožnica od 16. 12. 2020 do 9. 5. 2021 začasno nezmožna za delo zaradi bolezni (VI. točka izreka). Tožbo v delu na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo od 10. 5. 2021 do 4. 3. 2022 pa je zavrglo (VII. točka izreka).

2. Zoper I. do VI. točko izreka je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče svojo odločitev utemeljilo na pisnem izvedenskem mnenju sodne izvedenke dr. A. A., spec. MDPŠ z dne 10.11. 2021 in pa na podlagi njenih ustnih pojasnil na obravnavi dne 4. 3. 2022. Po mnenju tožene stranke je bilo mnenje podano predvsem na podlagi predvidevanj in ugibanj za nazaj, ne pa na podlagi neposredno ugotovljenih dejstev. Takšno mnenje pa je zmotno in neutemeljeno, saj ne upošteva dejstev in razlogov, kot so jih ugotovili organi tožene stranke in jih je dodatno strokovno pojasnil še izvedeni zdravnik tožene stranke B. B., dr. med. v pripombah na izvedensko mnenje. Osebna zdravnica je vse svoje predloge za ugotovitev začasne zadržanosti z dela podala zaradi bolečinskega sindroma ledveno in v desnem kolku ter zaradi tega, ker tožnica čaka na zamenjavo kolka. Pri tožnici gre za bolečinsko simptomatiko ob znanih zmernih degenerativnih spremembah ledvene hrbtenice, desnega kolka in kolena. Tožnica je bila tudi ustrezno protibolečinsko zdravljena in iz medicinske dokumentacije ni razvidno, da bi se zdravstveno stanje toliko poslabšalo, da bi bila glede na veljavno odločbo ZPIZ, v celoti nezmožna za delo. Zaradi navedenega je tožena stranka tožnici dodatno priznala časovno razbremenitev za 4 ure. Sodna izvedenka zdravstvenega kartona ni vpogledala, saj ji je vpogled tožnica prepovedala. Prav tako tudi ni opravila osebnega pregleda z obrazložitvijo, da je tak pregled za nazaj irelevanten. Na drugi strani pa je sodna izvedenka toženi stranki očitala, da njeni organi niso opravili osebnega pregleda, čeprav zaradi ukrepov povezanih z epidemijo, take preglede ni smela opravljati. Izvedenka je sicer preučila medicinsko dokumentacijo v spisu, je pa svojo odločitev utemeljila le na izvidu fiziatra z dne 13. 4. 2021, ki je bil izdan dober mesec po datumu zadnje sporne odločbe imenovane zdravnice. Organi tožene stranke navedenega izvida niso mogli proučiti, saj ob odločanju še ni obstajal. Ker navedeni izvid ni bil predmet postopka pri toženi stranki, tudi ne more biti ključen dokaz v sodnem postopku. Po mnenju sodne izvedenke razlog za popolno nezmožnost tožnice za delo v spornih obdobjih ni bil bolečinski sindrom, temveč izključno funkcionalna okvara kolka zaradi degenerativnih sprememb v desnem kolku. Zaradi teh težav tožnica po mnenju sodne izvedenke ni bila zmožna opravljati sedečega dela. Po mnenju izvedenke tožnica ne bi mogla sedeti niti eno uro. Kljub temu, da je tožnica na naroku 19. 5. 2021 sedela več kot eno uro, je izvedenka na pripombe tožene stranke odgovorila, in sicer da naj bi tožnica prejela protibolečinsko injekcijo. Takšna obrazložitev pa je v očitnem nasprotju s predhodnimi trditvami sodne izvedenke. Razlog za popolno delovno nezmožnost je po mnenju tožene stranke neresničen. Izvedenka ga je podala zgolj na podlagi spekulacije iz zapisa v izvidu fiziatra z dne 13. 4. 2021, v katerem je opisana fleksija v desnem kolčnem sklepu zgolj 75 stopinj. Zgolj na podlagi tega zapisa v izvidu fiziatra je sodna izvedenka zaključila, da tožnica ne more skrčiti kolčnega sklepa tako, da bi opravljala sedeče delo. Sodna izvedenka je tako brez vpogleda v zdravstveni karton in brez osebnega pregleda podala mnenje, da je razlog za začasno zadržanost tožnice v spornih obdobjih dejstvo, da tožnica ne more skrčiti kolčnega sklepa tako, da bi lahko sedela. Taka ugotovitev pa je neresnična ter je podana le na podlagi spekulacije iz zapisa v izvidu fiziatra z dne 13. 4. 2021. Objektivni klinični znaki in radiološke ugotovitve iz spornih obdobjih, pa v ničemer ne opisujejo takšne funkcionalne prizadetosti desnega kolčnega sklepa ali ledvene hrbtenice, da tožnica ne bi zmogla opravljati svojega, pretežno sedečega dela, v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno. Sodna izvedenka tudi ni upoštevala izvršljive odločbe ZPIZ in medicinskih podlag za delovno razbremenitev tožnice. V tem postopku pa ni mogoče ponovno preverjati pravilnosti odločbe ZPIZ, niti ni mogoče odločati mimo nje. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica navaja, da je bila začasno nezmožna za delo oz. v bolniškem staležu od 25. 3. 2019 do 15. 12. 2020. Potem, ko je dr. C. C. v izvidu napisal, da naj pošlje napotnico in da bo uvrščena na čakalno listo za operacijo kolka in križa, pa ji je bil bolniški stalež odobren le za 4 urni delavnik. Tožnica se strinja z izvedenskim mnenjem sodne izvedenke. Od 25. 3. 2019 dalje se ji je stanje ves čas slabšalo. Operacija križa je bila predvidena že leta 2017, vendar je bila prestavljena na čas po operaciji vratne hernije. Operacijo je imela v letu 2018. Težave v križu so se nato umirile, zato se tožnica za operacijo križa ni odločila. So se pa bolečine v križu pojavile 25. 3. 2019 in so bile vedno hujše ter sevale v desno nogo. V mesecu januarju 2020 pa je bilo ugotovljeno, da je verjetno obrabljen tudi kolk. V avgustu 2020 je opravila MR kolka in na podlagi izvida se je ortoped odločil, da je treba operirati najprej kolk in nato šele križ. Na operacijo križa tako še čaka. V zvezi z zdravstvenim stanjem je tudi posredovala vso medicinsko dokumentacijo. Pregled pri sodni izvedenki pa potem, ko je že bila operirana, ne bi imel smisla. Je pa to možnost imela zdravniška komisija, ki pa je njene prošnje za osebni pregled vztrajno zavračala. V eni izmed odločb je bilo celo zapisano, da naj bi bila osebno pregledana, čeprav to ni bilo res. Funkcionalna okvara kolka in okvara križa sta razvidni iz vseh izvidov. 21. 6. 2021 so ji zamenjali desni kolk. Na naroku pa ni ves čas sedela, temveč je ob zaslišanju stala. Tudi sodnici je povedala, da težko stoji, še težje pa sedi. Ob sedenju pa ima ves čas iztegnjeno desno nogo. Sodišču pošilja fotokopijo zapisa osebne zdravnice za čas od 25. 3. 2019 do 21. 5. 2021. Iz tega zapisa je razvidno, da je v času obravnave prejemala protibolečinsko terapijo. Dne 19. 5. 2021 je injekcijo prejela pred obravnavo. Glede odločbe ZPIZ pa pojasnjuje, da je bila že v letu 1993 razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledici poškodbe na delu (prometna nesreča na poti iz dela). Leta 2000 pa so se začele pojavljati težave v vratnem in ledvenem predelu hrbtenice.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

6. Sodišče prve stopnje je presojalo izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke, s katerimi je bilo odločeno, da je tožnica v obdobju od 16. 12. 2020 do 9. 5. 2021 zmožna za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno. Sodišče je ločene tožbe, vložene zoper posamezne odločbe, na podlagi 300. člena ZPP združilo za skupno obravnavo in odločanje.

7. V zadevi je odprto vprašanje, ali je bila tožnica v spornem obdobju začasno zmožna za delo po 4 ure dnevno (kot je to odločila tožena stranka) ali pa popolnoma nezmožna za delo (kot to uveljavlja tožnica).

8. Pravna podlaga za razsojo je podana v določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ)2 in v določbah Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: POZZ)3. V 232. členu POZZ je določeno, da zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnica delovni invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic prometne nesreče na poti iz dela. Priznana ji je bila pravica do razporeditve oziroma zaposlitve na drugo ustrezno delo, ki ga bo opravljala pretežno sede, s polnim delovnim časom od 15. 4. 1993 dalje. Zaposlena je kot knjigovodja. Tožnica je bila začasno nezmožna za delo zaradi bolezni v polnem delovnem času od 25. 3. 2019 do 15. 12. 2020. Osebni zdravnik je 7. 12. 2020 podal predlog imenovanemu zdravniku za podaljšanje začasne nezmožnosti za delo, s tem da je bila navedena diagnoza spondilolisteza lumbalnega predela in druge vrste primarne artroze kolka. Omenjeno je razvidno iz obrazložitve dokončne odločbe z dne 23. 12. 2020 (priloga A/1).

10. Sodišče prve stopnje je vprašanje tožničine delazmožnosti razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja sodne izvedenke specialistke MDPŠ. Izvedenka je po preučitvi medicinske dokumentacije v spisu podala pisno mnenje, da tožnica glede na ugotovljeno zdravstveno stanje, v spornem obdobju ni bila zmožna opravljati svoje delo knjigovodje, tudi ne z omejitvijo opravljanja pretežno sedečega dela v skladu z izvršljivo odločbo ZPIZ Slovenije. Vzrok začasne nezmožnosti za delo je bolezen. V obrazložitvi sodna izvedenka ugotavlja, da ima tožnica kronične težave zaradi bolečinskega sindroma, ki je pogojen s somatsko patomorfološko osnovo (zlom medeničnih kosti s posledično artrozo). Prisotne pa so tudi degenerativne spremembe hrbtenice. MR preiskava desnega kolka je 14. 8. 2020 potrdila izrazitejšo desnostransko koksartrozo s praktično povsem odsotnim hrustancem. Delo knjigovodje je sedeče za računalnikom. Izključno sedeče delo pa je kotraindicirano tako pri okvarah ledvene hrbtenice kot pri okvarah kolka. Sodišče prve stopnje je sodno izvedenko tudi zaslišalo na naroku za glavno obravnavo, kjer je odgovorila na zastavljena vprašanja ter dodatno izčrpno obrazložila svoje mnenje v zvezi z delazmožnostjo tožnice.

11. Po stališču pritožbenega sodišča je sodišče prvo stopnje svojo odločitev utemeljeno oprlo na podano izvedensko mnenje. Mnenje je nepristransko in natančno ter vsebinsko skladno pa tudi popolno in strokovno korektno obrazloženo. Izvedenka je argumentirano odgovorila na vsa postavljena vprašanja. Nesprejemljive so pritožbene navedbe, da naj bi bilo mnenje sodne izvedenke spekulacija, ki jo naj ne bi v takšnem obsegu potrdila nobena zdravniška dokumentacija. Sodna izvedenka že v pisno podanem izvedenskem mnenju in tudi zaslišana na naroku za glavno obravnavo navajala izvide, ki jih je uporabila pri podaji izvedenskega mnenja. Ključno je, da tožnica, ki je bila sicer že razvrščena v III. kategorijo invalidnosti s priznanimi razbremenitvami pri delu, zaradi kasneje nastalih zdravstvenih težav, dela knjigovodje ni zmogla opravljati, saj gre za pretežno sedeče delo. Glede upoštevanja novejšega izvida z dne 31. 3. 2021, pa pritožbeno sodišče poudarja, da navedeni izvid izkazuje tožničino zdravstveno stanje, kakršno je obstajalo že pred izdajo navedenega izvida. Ne gre namreč za zdravstvene težave, ki bi nastale nenadoma, temveč za kronične težave (degenerativne spremembe) kot je to prepričljivo pojasnila sodna izvedenka. S tem v zvezi so tudi neutemeljene pritožbene navedbe, da ker tožena stranka s tem izvidom ni razpolagala, tudi ne more biti ključen dokaz. Ne gre namreč za ključen dokaz, temveč za enega od dokazov, ki jih je presodilo sodišče. 12. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da naj bi izvedenka izpostavljala drug razlog začasne nezmožnosti za delo, kot pa organi tožene stranke. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje razčiščevalo s postavitvijo sodne izvedenke specialistke MDPŠ, saj sodišče ne razpolaga z medicinskim znanjem. Sodna izvedenka pa je po preučitvi medicinske dokumentacije v spisu podala mnenje, da so tožničine zdravstvene težave tako izrazite, da vplivajo na njeno delovno zmožnost. Ni torej odločilno, ali je svoje mnenje utemeljila na razlogu bolečinskega sindroma ali pa na funkcionalnih težavah tožnice. Ključno je, da tožnica zaradi opisanih zdravstvenih težav, svoje delo knjigovodje, ki je pretežno sedeče delo, ni zmožna opravljati. Nenazadnje pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je že tožena stranka ugotavljala, da tožnica začasno ni zmožna za delo v polnem delovnem času vse do 15. 12. 2020. Iz odločb pa nikjer ne izhaja, zakaj bi se tožničino zdravstveno stanje po navedenem datumu izboljšalo, tako da bi bila zmožna opravljati svoje delo po 4 ure dnevno.

13. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da sodna izvedenka ni vpogledala v zdravstveni karton in da tudi ni opravila osebnega pregleda tožnice. Sodna izvedenka je prepričljivo pojasnila, da je za podajo mnenja zadostovala medicinska dokumentacija v spisu. Osebni pregled pa v tem primeru ni bil potreben. Nenazadnje tudi tožena stranka tožnice ni osebno pregledala, temveč je odločitev sprejela na podlagi medicinske dokumentacije.

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 79/94 s spremembami.