Jedro

Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo, ki jo je izdalo potem, ko je bil s sklepom istega sodišča ZSV 1937/2018 s 1. 4. 2020 na podlagi 171.a člena ZP-1 odpravljen plačilni nalog prekrškovnega organa, izreklo sankcije v višini, kot so mu bile izrečene z odpravljenim plačilnim nalogom, z odločitvijo o sankciji ni kršilo prepovedi reformatio in peius.

Obdolženec v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navajal posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi utemeljevale omilitev globe. Čeprav je bil v vabilu na narok za zaslišanje poučen, da bo sodišče, če se na vabilo ne bo odzval in svojega izostanka ne bo opravičil, v skladu z drugim odstavkom 115. člena ZP-1 izdalo sodbo brez njegovega zaslišanja in da mora na podlagi četrtega odstavka 114. člena ZP-1 navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist (torej tudi morebitne posebne olajševalne okoliščine uveljavljati, ki bi utemeljevale omilitev globe) do odločitve o prekršku, sicer jih pozneje v postopku ne bo mogel uveljavljati, se namreč naroka za zaslišanje ni udeležil in svojega izostanka ni opravičil.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženec mora plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka v znesku 210,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obdolženca spoznalo za odgovornega za prekršek po 3. točki četrtega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), za kar mu je izreklo globo v znesku 900,00 EUR in stransko sankcijo 16 kazenskih točk za prekršek storjen z motornim vozilom kategorije B. Odločilo je še, da mora plačati stroške postopka in sicer sodno takso v znesku 140,00 EUR.

2. Po prejemu prepisa izreka sodbe je obdolženec v roku za napoved pritožbe vložil laično vlogo, ki jo je naslovil "Pritožba"; po prejemu sodbe z obrazložitvijo v pritožbenem roku ni vložil pritožbe; po preteku pritožbenega roka (sodba z obrazložitvijo mu je bila vročena 30. 10. 2020) pa je 8. 12. 2020 sodišču posredoval vlogo, ki jo je ponovno naslovil "Pritožba". Glede na navedeno in upoštevajoč stališče Vrhovnega sodišča RS v sodbi I Ips 93/2010 z dne 8. 7. 2010 je višje sodišče obdolženčevo vlogo vloženo v roku za napoved pritožbe štelo kot pritožbo.

3. Obdolženec v pritožbi navaja, da je imel 2. 4. 2018 v krvi 0,47 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka in je storil prekršek po 3. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP. Na kraju je prejel globo v znesku 900,00 EUR in je takoj plačal 450,00 EUR. Po enem letu je bil obveščen, da bo zoper njega vložen obdolžilni predlog. Priznava, da vabila zaradi dela in poškodbe ni upošteval; zaradi poškodbe ga dolgo ni bilo v službi, zato je ni mogel zamuditi. S sodbo mu je izrečena globa v znesku 900,00 EUR in stranska sankcija 16 kazenskih točk, plačan znesek globe 450,00 EUR pa mu ni bil vrnjen. Zanima ga, ali se globa lahko zmanjša, dobi 450,00 EUR nazaj ali lahko plača globo na obroke.

4. Višje sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe v smeri pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ugotavlja, da v postopku proti obdolžencu ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka o prekršku ali kršitev materialnega prava na škodo obdolženca, pritožba pa tudi ni utemeljena.

5. Ker je Okrajno sodišče v Ljubljani z izpodbijano sodbo, ki jo je izdalo potem, ko je bil s sklepom istega sodišča ZSV 1937/2018 s 1. 4. 2020 na podlagi 171.a člena ZP-1 odpravljen plačilni nalog prekrškovnega organa, izreklo sankcije v višini, kot so mu bile izrečene z odpravljenim plačilnim nalogom, z odločitvijo o sankciji ni kršilo prepovedi _reformatio in peius_.

6. Pri pregledu izrečenih sankcij pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje obdolžencu izreklo globo in stransko sankcijo kazenskih točk v predpisanem znesku oziroma številu za obravnavani prekršek.

7. Na podlagi šestega odstavka 26. člena ZP-1 sme sodišče storilcu odmeriti sankcijo pod mejo, ki je predpisana, če tako določa zakon ali če ugotovi, da so podane posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo izrek milejše sankcije; pri tem sme izreči globo do najnižje mere iz 17. člena tega zakona. Razloge za omilitev sankcije pa je treba vrednotiti restriktivno, saj ne gre za redno odmero sankcij. Kot takšne posebne olajševalne okoliščine je zato šteti le tiste, ki imajo v vseh primerih, v katerih se pojavljajo, očitno olajševalno naravo za vsakogar in ne samo izključno za obravnavanega storilca v konkretnem primeru. Iz podatkov v spisu niso razvidne posebne olajševalne okoliščine, ki bi utemeljevale omilitev globe, ni jih navajal niti obdolženec v postopku pred sodiščem prve stopnje. Iz razlogov izpodbijane sodbe in podatkov spisa namreč izhaja, da se obdolženec, čeprav je bil v vabilu na narok za zaslišanje za 15. 9. 2020 (ki mu je bilo vročeno 11. 8. 2020; list. št. 8) poučen, da bo sodišče, če se na vabilo ne bo odzval in svojega izostanka ne bo opravičil, v skladu z drugim odstavkom 115. člena ZP-1 izdalo sodbo brez njegovega zaslišanja in da mora na podlagi četrtega odstavka 114. člena ZP-1 navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist (torej tudi morebitne posebne olajševalne okoliščine uveljavljati, ki bi utemeljevale omilitev globe) do odločitve o prekršku, sicer jih pozneje v postopku ne bo mogel uveljavljati, naroka za zaslišanje ni udeležil in svojega izostanka ni opravičil, česar obdolženec v pritožbi niti ne izpodbija, temveč potrjuje, da vabila na zaslišanje ni upošteval. 8. Iz razlogov izpodbijane sodbe in dopisa prekrškovnega organa (Policijska postaja Ljubljana Moste) obdolžencu (A. A., Cesta 1, 1000 Ljubljana) z dne 23. 4. 2020 (priloga A5 spisa) pa je razvidno, da ga je prekrškovni organ pozval, da naj zaradi vračila polovičnega zneska globe v znesku 450,00 EUR, ki ga je plačal na kraju prekrška ob prejemu plačilnega naloga, sporoči številko tekočega računa in naziv banke, kjer ima račun odprt, in da mu je bil navedeni dopis vročen 20. 5. 2020. Ker obdolženec do 20. 8. 2020 (še) ni sporočil zahtevanih podatkov, mu prekrškovni organ plačanega zneska polovične globe (še) ni mogel vrniti.

9. Sodišče prve stopnje pa je obdolženca v razlogih izpodbijane sodbe (tretji odstavek na strani 8 sodbe) poučilo, da lahko po poteku roka za plačilo globe pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo (pri Finančni upravi RS) zaprosi za obročno plačilo globe in stroškov postopka; prav tako ga je poučilo o pogojih, pod katerimi lahko predlaga, da se plačilo globe in stroškov postopka nadomesti z delom v splošno korist. 10. Glede na navedeno je višje sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 obdolženčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

11. Ker obdolženec s pritožbo ni uspel, mora na podlagi 147. člena ZP-1 in določb Zakona o sodnih taksah (ZST-1) plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka. Višje sodišče je odmerilo sodno takso na podlagi tar. št. 8132 ZST-1 (zavrnitev pritožbe) in 8111 (10 % zneska izrečene globe) ter 8114 (za izrek ene ali več stranskih sankcij, 50,00 EUR) tako, da mora obdolženec plačati sodno takso v znesku 210,00 EUR. Ta znesek bo moral plačati v roku in na način, kot ga bo navedlo prvostopenjsko sodišče v pozivu za plačilo, sicer se bo sodna taksa prisilno izterjala.