Up-9/93

22/11-1995

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe podjetja A.A., ki ga zastopa odvetnik, na seji senata dne 22/11-1995

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba podjetja A.A. zoper odločbo in Sklep sodišča združenega dela RS opr. št. Sp 2020/91 z dne 27/2-1992 v zvezi z odločbo in sklepom Sodišča združenega dela v Celju opr. št. S 567/91 z dne 12/11-1991 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pristojno sodišče je z izpodbijano odločbo zavrnilo zahtevek, naj ugotovi ničnost samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev z dne 6/7-1984, ki so ga sklenile .... Hkrati je s sklepom ugotovilo, da je zahtevek za vrnitev valoriziranega zneska iz tega samoupravnega sporazuma - zaradi prekluzivne narave določbe četrtega odstavka 309. člena Zakona o združenem delu - prepozen. Drugostopno sodišče je zavrnilo pritožbo, podano iz vseh zakonitih pritožbenih razlogov, in prvo odločbo ter sklep potrdilo.

2.Ustavni pritožnik ponavlja pravna naziranja, s katerimi v sporu pred sodiščema združenega dela ni uspel. Zatrjuje, da mu je bila zaradi napačne uporabe materialnega prava v sojenju kršena pravica do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) ter pravica do takega uživanja lastnine, ki lastniku zagotavlja uresničevanje njene gospodarske funkcije (67. člen Ustave).

B.

3.Ni stvar Ustavnega sodišča, da v ustavni pritožbi presoja, ali je bilo v rednem sojenju oziroma v izpodbijanih pravnomočnih posameznih sodnih aktih materialno pravo prav uporabljeno. Ustavno sodišče namreč ni instanca rednemu sodstvu. Pravnomočne sodne odločbe lahko v ustavni pritožbi preizkuša le glede tega, ali ni bila z njimi pritožniku kršena človekova pravica ali temeljna svoboščina, kadar to pritožnik zatrjuje.

4.Pritožnik ne konkretizira, v čem, zaradi katere okoliščine in v primerjavi s kom naj bi mu izpodbijani določbi kratili enakost pred zakonom. Tudi Ustavno sodišče take kršitve ne vidi.

5.O kršitvi ustavne določbe iz 67. člena pa že zato ne more biti govora, ker pritožnik v času sklenitve samoupravnega sporazuma leta 1984 na sredstvih, ki so bila predmet sporazumevanja, ni imel lastninske pravice, temveč le pravico uporabe na sredstvih, ki so bila v družbeni lastnini.

6.Kadar očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali svoboščin s pravnomočnim aktom, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne more sprejeti.

To se je v postopku preizkusa pokazalo o tej ustavni pritožbi.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.

Predsednik senata mag. Janez Snoj