Jedro

To, da mora izvedenec mnenje podati strokovno, po svoji vesti in ne po zahtevah strank, ni in ne more biti argumentiran odgovor na konkretne pripombe nasprotne udeleženke, temveč je šele izhodišče za delo izvedenca, ki je v tem postopku ostalo nedokončano.

Pravica stranke do izjave vključuje pravico, da sodeluje v dokaznem postopku in da se o rezultatih dokazovanja izjavi. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, pa ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli.

Razlastitvenemu zavezancu pripada odškodnina v višini valorizirane tržne vrednosti nepremičnin v času, ko je mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, z obrestmi od dejanskega odvzema do plačila odškodnine kot odmena za nezmožnost uporabe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da je nasprotna udeleženka dolžna predlagatelju plačati odškodnino za razlaščene nepremičnine1 v višini 11.972,97 EUR, valorizirani (v višini 1.640,30 EUR) na dan izdaje sodne odločbe, ter zakonske zamudne obresti od valoriziranega zneska odškodnine od 7. 7. 2009 dalje do plačila. Nasprotni udeleženki je v plačilo naložilo tudi predlagateljeve stroške tega postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka (v nadaljevanju: pritožnica) in uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Trdi, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo vrednost nepremičnin in graja izvedensko mnenje. Izvedenec je primarno ugotavljal vrednost nepremičnin v času cenitve, namesto na dan dejanskega posega. Uporabil je napačno metodo in posledično napačno ugotovil vrednost. Izvedenec je na podlagi dohodkovne metode ugotovil tržno vrednost nepremičnin v času cenitve, nato pa tržno vrednost diskontiral na dan 7. 7. 2009. Diskontirajo se bodoči donosi na današnji dan in ne obratno. Pri diskontiranju je bila uporabljena napačna diskontna stopnja. Sodišče je že tako napačno izračunani vrednosti na dan 7. 7. 2009 dodalo še znesek valorizacije. Od valorizirane vrednosti je v plačilo naložilo še zamudne obresti od dejanske razlastitve dalje. Tako je predlagatelju priznalo dvojno plačilo na podlagi istega temelja. Navedena metoda nasprotuje sodbi VS RS II Ips 39/2020. Tudi sicer je metoda po sedanji vrednosti napačna, saj so bile tržne cene za m2 v letu 2009 nižje kot v letu 2017. Pritožnica trdi, da bi moral izvedenec ugotoviti tržno vrednost zemljišč na dan 7. 7. 2009, sodišče pa bi tako ugotovljeno vrednost lahko revaloriziralo ali pa od navedene vrednosti priznalo zakonske zamudne obresti. Dejansko stanje je zmotno ugotovljeno, posledično je sodišče napačno uporabilo materialno pravo in odmerilo odškodnino v napačni višini. Pritožnica dalje izpostavlja, da je v zvezi z napačno uporabljeno metodo ocenjevanja in posledično napačno ugotovljeno vrednostjo nepremičnin pravočasno podala obširne in utemeljene pripombe ter predlagala dopolnitev izvedenskega mnenja. Izvedenec mnenja ni dopolnil in uporabljenih metod ocenjevanja ni dodatno obrazložil. Pritožnica je sodišču predlagala postavitev novega izvedenca, vendar sodišče predlogu ni sledilo, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pri tem sodišče navedene odločitve ni obrazložilo, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka. Pritožnica pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje ter priglaša pritožbene stroške.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril, predlaga njeno zavrnitev ter priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Do zaključka, da je nasprotna udeleženka predlagatelju dolžna plačati odškodnino v višini 11.972,97 EUR, je sodišče prve stopnje prišlo na podlagi izvedenskega mnenja, ki ga je za potrebe te zadeve podal izvedenec in cenilec A. A. Nasprotna udeleženka je na predmetno mnenje podala obširne in argumentirane pripombe (list. št. 65), ki terjajo obrazložen odgovor. Sodišče se je do relevantnih ugovorov stranke zoper izvedensko mnenje dolžno v končni odločbi opredeliti.

6. Nasprotna udeleženka je v pripombah na izvedensko mnenje ugovarjala metodi, ki jo je izvedenec uporabil za izračun odškodnine. Zatrjevala je, da je možnost napake ali celo zlorabe ob izračunu tržne vrednosti po dohodkovnem načinu, ki ga je uporabil izvedenec, zelo velika in da je zatorej v obravnavanem primeru na donosu zasnovan način vrednotenja neustrezen. Izvedencu je očitala neizvedbo analize trga cen kmetijskih zemljišč. Grajala je način izračuna faktorja proizvodne sposobnosti tal in trdila, da ker je izvedenec ta faktor uporabil tudi v izračunu nadomestila za škodo, da je tudi slednji izračun nepravilen. Primeroma je podala izračune odškodnin, s katerimi je prikazala, do kakšnih različnih odškodnin pripelje način, ki ga je v tej zadevi uporabil postavljeni izvedenec. Prikazala je tudi vpliv izbrane obrestne mere, s katero je izvedenec ovrednotil tržno vrednost zemljišča (stopnja donosa).

7. Ker gre pri zgoraj v grobem povzetih pripombah za pripombe, ki so v celoti strokovne narave, sodišče na njih ne more obrazloženo odgovoriti, ne da bi se do pripomb predhodno argumentirano opredelil izvedenec. Izbira metode cenitve je sicer stvar izvedenca2, vendar pa mora izvedenec utemeljiti primernost svojega izbora, kar v konkretni zadevi ob dejstvu, da nasprotna udeleženka opredeljeno nasprotuje mnenju, velja še toliko bolj.3 Navedeno je od sodišča prve stopnje terjalo, da v zvezi s temi pripombami od postavljenega izvedenca pridobi jasna, konkretna, natančna in nedvoumna pojasnila.

8. Pritrditi gre pritožbeni graji, da se izvedenec kljub pozivu sodišča prve stopnje do pripomb nasprotne udeleženke, ki jih je dala na njegovo mnenje, dejansko ni opredelil. Njegova dopolnitev mnenja ne predstavlja drugega kot golega vztrajanja pri podanem mnenju. Gre za vsebinsko prazno dopolnitev, saj na pripombe nasprotne udeleženke sploh ni odgovorjeno. Sodišče prve stopnje se s takšno dopolnitvijo izvedenskega mnenja ne bi smelo zadovoljiti. Posledično je enako prazna tudi obrazložitev izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je namreč v zvezi z obširnimi in argumentiranimi pripombami nasprotne udeleženke, ki jih je ta podala na izvedensko mnenje, zapisalo zgolj, da je sledilo argumentu izvedenca, in sicer da mora izvedenec mnenje podati strokovno in po svoji vesti in ne po zahtevah strank. To, da mora izvedenec mnenje podati strokovno, po svoji vesti in ne po zahtevah strank, ni in ne more biti argumentiran odgovor na konkretne pripombe nasprotne udeleženke, temveč je šele izhodišče za delo izvedenca, ki je v tem postopku ostalo nedokončano. Pritožba ima prav, da je bila storjena bistvena kršitev določb postopka.

9. Glede na obrazloženo bi moralo sodišče prve stopnje vztrajati pri svoji zahtevi po dopolnitvi mnenja oz. ob zakonsko izpolnjenih pogojih postaviti novega izvedenca. Pravica stranke do izjave namreč vključuje tudi pravico, da sodeluje v dokaznem postopku in da se o rezultatih dokazovanja izjavi.4 Pravici stranke, da se v postopku izjavi, pa ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. Z opustitvijo te dolžnosti je kršena pravica stranke do izjavljanja, saj si stranka s to pravico ne more kaj dosti pomagati, če ostane preslišana.5

10. Ker sodišče prve stopnje potem, ko je od izvedenca prejelo vsebinsko prazno dopolnitev izvedenskega mnenja, ni vztrajalo pri zahtevi po dopolnitvi, je nasprotno udeleženko, ki je terjala celo postavitev novega izvedenca, prikrajšalo v njeni pravici do izjavljanja, s čimer je storilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

11. Ker v tej zadevi odločitev temelji izključno na izvedenskem mnenju in ker je v celoti izostal odgovor na obširne in argumentirane pripombe, ki jih je nasprotna udeleženka podala na to mnenje, je po presoji pritožbenega sodišča izpodbijana odločba do te mere pomanjkljiva, da se je ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

12. Nasprotna udeleženka je v pritožbi zatrjevala tudi, da je izvedenec primarno ugotavljal vrednost nepremičnin v času cenitve, namesto na dan dejanskega posega. Predlagatelj ima sicer prav, ko trdi, da gre za pritožbeno novoto. Vendar tudi ta pritožbena graja terja odgovor, saj se nanaša na pravilno uporabo materialnega prava6, ki ga predstavlja tudi sodna praksa. Glede vprašanja, kako odmeriti odškodnino v primeru t. i. dejanske razlastitve, se je Vrhovno sodišče RS namreč že izreklo: odškodnina se odmeri glede na tržne vrednosti nepremičnin v času, ko je razlastitveni zavezanec mogel z gotovostjo ugotoviti, da je oziroma bo izgubil lastninsko pravico (praviloma na dan odvzema iz posesti), in se valorizira na dan sojenja.7 Ob povedanem je treba s pomočjo izvedenca razjasniti tudi dilemo, ali je izvedenec z uporabljeno metodo sledil ustaljeni sodni praksi, da je treba odškodnino odmeriti glede na tržne vrednosti nepremičnin na dan odvzema iz posesti.

13. Zmotna pa je pritožbena graja, da bi lahko sodišče odškodnino ali revaloriziralo ali pa priznalo zakonske zamudne obresti. Razlastitvenemu zavezancu pripada odškodnina v višini valorizirane tržne vrednosti nepremičnin v času, ko je mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, z obrestmi od dejanskega odvzema do plačila odškodnine kot odmena za nezmožnost uporabe.8

14. V okviru formalnega preizkusa izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izrek sklepa nejasen. Na način, kot je zapisan sedaj, namreč ni jasno, ali je valoriziran znesek v višini 1.640,30 EUR vsebovan v znesku 11.972,97 EUR, ali pa ga nasprotna udeleženka dolguje poleg slednjega zneska. V tem delu je nejasna tudi obrazložitev sklepa. Tudi navedeno predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

15. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 355. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrača sodišču prve stopnje v nov postopek. Ker na obširne pripombe nasprotne udeleženke sploh še ni bilo odgovorjeno, je z vidika spoštovanja ustavno zagotovljene pravice strank do pritožbenega preizkusa potrebno, da dokazni postopek v nakazani smeri (dopolnitev izvedenskega mnenja) prvič izvede sodišče prve stopnje, šele nato ga lahko po potrebi spremeni ali dopolni pritožbeno sodišče. Poleg tega kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožbeno sodišče že po naravi stvari ne more odpraviti. Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku moralo odpraviti procesne kršitve, dodatno razjasniti dejansko stanje, potem pa ob pravilni uporabi materialnega prava o predlogu ponovno odločiti. Potrebna navodila in pojasnila je pritožbeno sodišče podalo zgoraj (360. člen ZPP).

16. Ker je pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje razveljavilo, je odločitev o stroških pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Gre za nepremičnine parc. št. 263/2, 269/2, 271/2, 276/2, 300/9, 300/10, 300/12, 301/5, 717/2, 746/2, 758/6, 767/9, 787/6, 273/2, 763/7, vse k. o. X. 2 Pri čemer je v 295. členu Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) določeno, kaj morajo cenilci pri cenitvi upoštevati. 3 Primerjaj: VSL Sklep II Cp 1113/2017 z dne 11. 10. 2017. 4 J. Zobec, Pravdni postopek zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, str. 497. 5 J. Zobec, Pravdni postopek zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, 2009, str. 300. 6 Primerjaj Sklep VSL II Cp 1142/2020 z dne 26. 8. 2020. 7 VS RS Sklep II Ips 335/2017 z dne 26. 4. 2018. Na slednjo odločbo se VS RS sklicuje tudi v svojih kasnejših odločbah II Ips 157/2018 z dne 22. 11. 2018 in II Ips 39/2020 z 25. 9. 2020. 8 VS RS v odločbah: II Ips 335/2017 z dne 26. 4. 2018, II Ips 157/2018 z dne 22. 11. 2018 in II Ips 39/2020 z 25. 9. 2020.