Jedro

Predlagatelj je v obravnavani zadevi sicer oblikoval vprašanje, o katerem naj se dopusti revizija, vendar ne na podlagi vprašanja, ne na podlagi navedb v predlogu ni mogoče ugotoviti, kakšno je pravno stališče (razlaga) predlagatelja o postavljenem pravnem vprašanju oziroma zakaj ga je Upravno sodišče rešilo napačno. Tako predlagatelj ne opredeli nobenega pravnega problema, temveč le posplošeno trdi, da Upravno sodišče ni upoštevalo napotkov Vrhovnega sodišča. Katerih napotkov in zakaj, niti ne omeni.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, št. 2142-147/2014/86 z dne 11. 1. 2021. S to odločbo je navedeni organ zavrnil tožnikovo prošnjo za podaljšanje subsidiarne zaščite, ker je na podlagi dokumentov Slovenske obveščevalne varnostne agencije (SOVA), ki so bili označeni s stopnjo tajnosti „tajno“, ugotovil obstoj izključitveni razloga iz tretje alineje drugega odstavka 31. člena ZMZ-1.1

2. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je Upravno sodišče v ponovnem postopku po razveljavitvi prejšnje sodbe s sklepom Vrhovnega sodišča X Ips 2/2023 z dne 1. 3. 2023 v dokaznem postopku prebralo vse tajne listine SOVA in zaslišalo tožnika, na podlagi tega pa je presodilo, da je toženka pravilno ugotovila obstoj izključitvenega razloga iz 3. alineje drugega odstavka 31. člena ZMZ-1, zato je njena odločitev o zavrnitvi prošnje za podaljšanje subsidiarne zaščite pravilna in zakonita. Ocenilo je, da so neutemeljeni tožbeni ugovori v zvezi z dolgotrajnostjo postopka, saj kršitev zakonsko določenega roka za odločanje o prošnji ne vpliva na samo odločitev o prošnji, zato posledic, ki naj bi zaradi zamude nastale, ni mogoče uveljavljati v tem upravnem sporu. Prav tako v tem postopku niso upoštevne navedbe o kršitvi pravice do družinskega življenja.

3. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) vložil predlog za dopustitev revizije glede vprašanja: „Kako si lahko Upravno sodišče dovoli, da molče (celo brez vsakega pojasnila!) ignorira zavezujoče napotke Vrhovnega sodišča in izda sodbo v tako očitnem nasprotju z njimi?“

4. Predlog za dopustitev revizije ni popoln.

5. Vrhovno sodišče v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja predvsem javno funkcijo – z razvojem sodne prakse in razlago prava. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, namreč v 367. a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotno uporabo prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Temu ustrezno postavlja zakon stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije. Četrti odstavek 367.b člena ZPP določa, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je Upravno sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma izkazati neenotnost sodne prakse. Če teh zahtev stranka ne izpolni, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, obrazložitev predloga pa se mora na to vprašanje tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso.

7. Predlagatelj je v obravnavani zadevi sicer oblikoval vprašanje, o katerem naj se dopusti revizija, vendar pa njegov predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje navedenih zakonskih zahtev, saj ne na podlagi vprašanja, ne na podlagi navedb v predlogu ni mogoče ugotoviti, kakšno je pravno stališče (razlaga) predlagatelja o postavljenem pravnem vprašanju oziroma zakaj ga je Upravno sodišče rešilo napačno. Tako predlagatelj ne opredeli nobenega pravnega problema, temveč le posplošeno trdi, da Upravno sodišče ni upoštevalo napotkov Vrhovnega sodišča. Katerih napotkov in zakaj, niti ne omeni.

8. Po prvem odstavku 362. člena ZPP v zvezi s 383. členom ZPP je bilo dolžno Upravno sodišče v ponovljenem postopku „opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja“, na katera je opozorilo revizijsko sodišče. Iz obrazložitve revizijske sodbe X Ips 2/2023, na katero se sklicuje predlagatelj, pa izhaja, da stališča in napotki Vrhovnega sodišča nikakor niso preprosti oziroma enopomenski, saj se nanašajo na vrsto materialnopravnih vprašanj, Upravnemu sodišču pa že na prvi pogled puščajo dve možnosti glede uporabe materialnega prava, od katerih je ena pomensko povsem odprta, saj se nanaša le na možnost neuporabe iste določbe ZMZ-1 kot v prejšnjem postopku.

9. Katera dejstva mora Upravno sodišče ugotoviti in kakšna naj bo njihova materialnopravna subsumpcija, iz revizijske sodbe ne izhaja, temveč se je moralo Upravno sodišče v tem pogledu opreti na materialnopravno analizo Vrhovnega sodišča. Zgolj trditev, da Upravno sodišče v ponovljenem postopku ni upoštevalo stališč Vrhovnega sodišča iz navedene revizijske sodbe, torej ne zadostuje niti za najosnovnejšo identifikacijo zatrjevane kršitve.

10. Tudi če bi Vrhovno sodišče na podlagi predloga – in ne iz njegove vsebine, ki za to ne daje nikakršne podlage – ugotovilo, na kaj naj bi predlog dejansko nanašal, bi to zahtevalo bistven vsebinski prispevek tega sodišča. Celo ob najširši razlagi prej navedenih določb ZPP o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije pa bi to pomenilo dopustitev revizije na podlagi predloga, ki ne vsebuje z zakonom predpisanih sestavin, oziroma v bistvu odločanje o reviziji po uradni dolžnosti, kar je v očitnem nasprotju tako z naravo tega pravnega sredstva kot z izrecno zakonsko ureditvijo.

11. Ker torej predlog ne vsebuje sestavin, ki bi jih po četrtem odstavku 367.b člena ZPP moral vsebovati, je Vrhovno sodišče izreklo procesno posledico, ki jo za tak položaj predvideva šesti odstavek 367.b člena ZPP in je nepopoln predlog zavrglo.

1 V skladu s to določbo se status subsidiarne zaščite ne prizna prosilcu, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je storil dejanja, ki nasprotujejo namenom in načelom Združenih narodov, določenim v Preambuli ter v 1. in 2. členu Listine Združenih narodov.