Jedro

Res je sicer, da mora tudi glede nasprotne tožbe sodišče ugotavljati obstoj procesnih predpostavk, ki jih obravnava v okviru predhodnega preizkusa tožbe še pred vročitvijo tožbe v odgovor toženi stranki. V kolikor pa je bila tožena stranka po nasprotni tožbi seznanjena z nasprotno tožbo s strani sodišča, še preden so bile podane predpostavke za vročanje nasprotne tožbe v odgovor toženi stranki in je na trditvene navedbe iz nasprotne tožbe odgovorila tako, da je nedvoumno nasprotovala tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe, niso več podane predpostavke za izdajo zamudne sodbe, s katero bi ugodilo tožbenemu zahtevku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo plačilo 620.533,65 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.12.1992 do plačila.

Zoper sodbo je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka, v kateri pa zatrjuje zgolj, da sklep I Pg 3... (razveljavitveni sklep, s katerim je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. I Pg 14..., z dne ...) ni vseboval pravnega pouka.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijane sodbe storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 7. točke 2. odst. 339. člena ZPP, s čimer je podan razveljavitveni razlog iz 1. odst. 354. člena ZPP.

Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99) je pogoje za izdajo zamudne sodbe uredil v 318. členu. Predpostavka za izdajo zamudne sodbe v skladu z navedeno določbo je, da tožena stranka v roku iz

277. člena ZPP ni odgovorila na tožbo. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe ugotovilo, da tožena stranka na tožbo ni odgovorila. Takšna ugotovitev je po mnenju pritožbenega sodišča zmotna, kar bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve.

V skladu z določbo 277. in 278. člena ZPP mora biti odgovor na tožbo obrazložen tako, da iz obrazložitve izhaja ali tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu.

Iz podatkov v spisu in priloženega spisa Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. I Pg 127/.., je razvidno, da je tožeča stranka tožbeni zahtevek, o katerem je odločilo sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo, postavila v okviru nasprotne tožbe, ki jo je vložila tožeča stranka kot tožena stranka v pravdi opr. št. I Pg 127/.... Nasprotna tožba je bila vložena skupaj s pripravljalno vlogo tožene stranke v citirani pravdi dne 10.3.2001, ki je na sodišče prispela 2.4.2001. Iz podatkov v spisu I Pg 127/... je razvidno, da je bila navedena vloga tožeče stranki kot toženi stranki v tem postopku vročena dne 3.4.2001 (glej povratnico pri list. št. 28 citiranega spisa). Z nasprotno tožbo je tožena stranka Ž. K. d.d. od tožeče stranke G. d.d. uveljavljala plačilo denarnega zahtevka iz naslova pogodbene kazni zaradi zamude v izpolnitvi po pogodbi, ki je bila podlaga za zahtevek, ki ga je uveljavljala tožeča stranka v navedeni pravdi iz naslova dodatnih del. Iz navedenega je torej razvidno, da je bila tožena stranka kot tožeča stranka v postopku I Pg 127/... o vložitvi nasprotne tožbe seznanjena že z vročitvijo pripravljalne vloge dne

3.4.2001. Iz zapisnika o glavni obravnavi v zadevi I Pg 127/...., z dne 4.4.2001 je sicer razvidno pojasnilo sodišča, da še niso izpolnjene procesne predpostavke za obravnavanje zahtevka iz nasprotne tožbe (glej navedbo na zapisniku list. št. 30 citiranega spisa). Takšna ugotovitev pa ne pomeni neupoštevnosti trditvenih navedb, ki jih je v zvezi s trditveno podlago iz nasprotne tožbe na istem naroku podala tožeča stranka kot tožena stranka po nasprotni tožbi. Kot rečeno, predstavlja dejanska podlaga tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe, uveljavljanje pogodbene kazni zaradi zamude v izpolnitvi po gradbeni pogodbi z dne 18.5.1992. Iz istega zapisnika o glavni obravnavi z dne 4.4.2001 v priloženem spisu I Pg 127/.... je razvidno, da je tožeča stranka kot tožena stranka po nasprotni tožbi izrecno prerekala navedbe tožene stranke (kot tožeče stranke po nasprotni tožbi) in zatrjevala, da do zamude ni prišlo iz razloga na njeni strani (glej 4. odst. zapisnika na list. št. 31 citiranega spisa). Na ta način je tožena stranka po nasprotni tožbi nedvoumno izrazila nasprotovanje tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi v smislu odgovora na tožbo po 277. členu ZPP.

Nasprotna tožba predstavlja v okviru procesnih določb ZPP obrambno sredstvo toženca, na podlagi katerega lahko v istem postopku uveljavlja zoper dolžnika nasprotni tožbeni zahtevek. Navedeni institut je tudi izraz načela ekonomičnosti postopka, v posledici česar se v okviru istega postopka lahko razreši več spornih razmerij med pravdnima strankama. Res je sicer, da mora tudi glede nasprotne tožbe sodišče ugotavljati obstoj procesnih predpostavk, ki jih obravnava v okviru predhodnega preizkusa tožbe še pred vročitvijo tožbe v odgovor toženi stranki. V kolikor pa je bila tožena stranka po nasprotni tožbi seznanjena z nasprotno tožbo s strani sodišča še preden so bile podane predpostavke za vročanje nasprotne tožbe v odgovor toženi stranki in je na trditvene navedbe iz nasprotne tožbe odgovorila tako, da je nedvoumno nasprotovala tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe, niso več podane predpostavke za izdajo zamudne sodbe, s katero bi ugodilo tožbenemu zahtevku. V takih okoliščinah neodgovor tožene stranke na ponovno vročanje nasprotne tožbe s pozivom na odgovor na tožbo potem ko je tožeča stranka izpolnila predpostavke za obravnavanje nasprotne tožbe (plačilo takse za tožbo) ne more imeti za posledico izpolnitve pogoja za izdajo zamudne sodbe.

Na takšno oceno tudi ne more imeti vpliva odločitev sodišča, da zahtevka po nasprotni tožbi ni obravnavalo v okviru postopka, v katerem je bila nasprotna tožba vložena.

Pritožbeno sodišče pa v zvezi z materialnopravnimi izhodišči, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje glede na trditvene navedbe tožeče stranke v tožbi ugodilo tožbenemu zahtevku, opozarja, da bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku utemeljenost tožbenega zahtevka moralo preizkusiti tudi ob oceni ali je tožeča stranka v trditvenih navedbah ponudila zadostno dejansko podlago za uveljavljanje tožbenega zahtevka iz naslova pogodbene kazni zaradi zamude v izpolnitvi v smislu 273. člena ZOR.

Tudi ob morebitni ugotovitvi obstoja terjatve tožeče stranke do tožene stranke, pa sodišče prve stopnje ne bi moglo prezreti učinkov pravnomočno potrjene prisilne poravnave nad toženo stranko z dne

26.3.2002, kot je razvidno iz podatkovne baze sodnega registra.