Jedro

Sodišče prve stopnje je ustrezno ravnalo s tem, ko je zavrnilo toženčevo prošnjo za preložitev naroka z dopisom z dne 2. 2. 2016, saj svojega izostanka zaradi domnevne bolezni ni opravičil s predložitvijo ustreznega zdravniškega opravičila, kot to zahteva drugi odstavek 115. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 57605/2015 z dne 18. 5. 2015 razveljavi v celoti (I. točka) in tožencu naložilo v plačilo avtorsko nadomestilo v višini 1.169,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 5. 2015 (II. točka) do plačila ter tožnikove pravdne stroške v višini 262,40 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za izpolnitev do plačila (III. točka).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopka (ZPP). Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da mu je tožnik izdal dovoljenje za izvajanje mehanske in žive glasbe v gostinskem lokalu, na podlagi česar bi mu moral v skladu s Pravilnikom zaračunavati nadomestilo oziroma pavšalni prispevek za izvajanje žive glasbe v gostinskem lokalu. Pojasni, da je na pozive tožnika, naj izpolni obrazce za izvedbo žive glasbe v lokalu, vedno odgovoril, da obrazcev ne more izpolniti, saj da ni vstopnine, povišanih cen pijač, konzumacije, da pa naj mu tožnik sporoči, katere podatke potrebuje za obračun pavšalnega prispevka. Tožnik mu ni nikoli odgovoril ali izstavil računov za navedene prireditve, zato obveznost plačila ni nastala. Nakazuje na to, da je terenski zastopnik izpolnil obrazec na podlagi objave v medijih, ne da bi bil na kraju dogodka, in prilagodil datum na fotografijah, saj so določeni koncerti odpadli, nekateri so se začeli, pa so bili naknadno odpovedani zaradi poslabšanja vremena. Poudarja, da koncerti na dan 7. 6., 20. 7., 26. 7., 2. 8. in 16. 8. 2013 niso bili izvedeni zaradi vremenskih razmer oziroma drugih obveznosti izvajalcev. Opozarja na to, da če bi pravočasno prejel vabilo na narok za glavno obravnavo, bi pooblastil odvetnika, ki bi se je udeležil, vendar mu je bilo vabilo vročeno šele po opravljeni glavni obravnavi.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Smiselno uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo s tem, ko je dne 10. 2. 2016 opravilo narok v nenavzočnosti toženca, ni podana. Kot je že pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, so bili za takšno postopanje sodišča izpolnjeni vsi pogoji. Toženec je bil nedvomno pravilno vabljen (četrti odstavek 142. člena ZPP), pri čemer je fikcija vročitve glede na vročilnico nastopila 13. 1. 2016, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da mu je bilo vabilo vročeno šele po opravljeni obravnavi. Da temu ni bilo tako, izhaja tudi iz prošnje za preložitev navedenega naroka, ki jo je toženec poslal sodišču priporočeno 29. 1. 2016. Sodišče prve stopnje je ustrezno ravnalo s tem, ko je zavrnilo njegovo prošnjo z dopisom z dne 2. 2. 2016, saj svojega izostanka zaradi domnevne bolezni ni opravičil s predložitvijo ustreznega zdravniškega opravičila, kot to zahteva drugi odstavek 115. člena ZPP.

6. Pritožba nadalje nima prav, da toženčeva obveznost plačila nadomestila za javno priobčitev zaščitenega repertoarja preko žive izvedbe, ni nastala, ker naj mu tožnik ne bi odgovoril na njegove dopise z vprašanjem, katere podatke potrebuje za obračun pavšalnega prispevka, oziroma ker naj mu tožnik ne bi nikoli izstavil računov za prireditve, ki jih je organiziral v svojem gostinskem lokalu. Ugotovitev izpodbijane sodbe, da je toženec nezakonito uporabljal zaščiten repertoar, ker za nobeno prireditev ni pridobil predhodnega dovoljenja za uporabo glasbenih neodrskih del oziroma s tožnikom ni sklenil pogodbe o javni priobčitvi glasbenih del na koncertih in javnih prireditvah, daje podlago za toženčevo obveznost plačila avtorskega nadomestila skladno s tarifo iz Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Ur. l. RS, št. 29/98).

7. Pritožbene navedbe, češ da terenski zastopnik ni bil na kraju dogodku in je prilagodil datum na fotografijah, kar naj bi izhajalo iz tega, da so določeni koncerti odpadli oziroma so bili odpovedani, so špekulativne, vsekakor pa prepozne (prvi odstavek 337. člena ZPP). Zato z naštevanjem petih koncertov, ki naj ne bi bili izvedeni zaradi vremenskih razmer in drugih obveznosti izvajalcev, šele v pritožbi, ne da bi toženec upravičil, zakaj tega ni mogel storiti že prej, ne more uspeti.

8. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo še v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ker ocenjuje, da je sodba tudi po tej plati brez pomanjkljivosti, jo je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (353. člen ZPP).

9. Toženec ni priglasil stroškov, ki jih je imel z vložitvijo pritožbe, zato pritožbeno sodišče ni imelo podlage za odločitev o njih (prvi odstavek 163. člena ZPP).