Jedro

Ker gre v obravnavani zadevi za ukrep gradbenega inšpektorja, to ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.

Revident mora, če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišča prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti.

Revidenta nista izkazala, kolikšna je le vrednost obravnavanih objektov (vrednosti objektov iz prodajnih pogodb predstavljata ceno za objekt in za pripadajoče zemljišče), niti zakaj predstavlja izguba te vrednosti zaradi odstranitve objektov za vsakega od njiju zelo hude posledice. Prav tako nista navajala kakršnihkoli drugih posledic izpodbijane odločbe in tako nista izkazala obstoja zelo hudih posledic.

Izrek

I. Reviziji se zavržeta.

II. Tožeči stranki sami trpita svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sta tožeči stranki (revidenta) po odvetniku dne 5. 2. 2009 in 18. 2. 2009 vložili reviziji. Njuno dovoljenost utemeljujeta z obstojem pogojev iz vseh treh točk drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. K I. točki izreka :

2. Reviziji nista dovoljeni.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana, z dne 21. 5. 2007, s katero je upravni organ prve stopnje med drugim odločil, da morata inšpekcijska zavezanca – revidenta na zemljišču parc. št. ... k.o. ... ustaviti gradnjo nelegalnega objekta tam navedenih dimenzij (1. točka izreka), odstraniti navedeno nelegalno gradnjo in vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške (2. točka izreka) ter izrekel prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1 (4. točka izreka). Tožena stranka je pritožbi revidentov z odločbo z dne 11. 10. 2007 zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več zadevah, na primer v sklepu Up-858/08-8 z dne 3. 6. 2008 in v odločbi Up-1186/08-15 z dne 23. 4. 2009 ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Ker gre v obravnavani zadevi za ukrep gradbenega inšpektorja, to ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Tega ne moreta spremeniti v revizijah navedena zneska, izhajajoča iz prodajnih pogodb, sklenjenih s prejšnjo lastnico nepremičnin in revidentoma kot kupcema. Glede na navedeno reviziji iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista dovoljeni.

6. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu, določbo četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

7. Revidenta pomembnega pravnega vprašanja nista izpostavila na zahtevani način. Zatrjujeta, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi odstopilo od sodne prakse glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, da v sodni praksi o tem vprašanju ni enotnosti in da gre za odstop od upravnosodne prakse. Peti odstavek 367. b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 določa, da mora revident, če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišča prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti. Tega revidenta nista storila, morebiten odstop od prakse upravnih organov pa niti ni zakonski razlog za dovoljenost revizije. Reviziji zato tudi iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista dovoljeni.

8. Revizija je po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revidenta zatrjujeta, da takšne posledice zanju predstavlja rušenje objekta, katerega vrednost je po prodajnih pogodbah znašala 9.760.000,00 SIT (40.727,76 EUR) oziroma 6.500.000,00 SIT (27.124,00 EUR), danes pa je njuna vrednost okoli 100.000,00 EUR oziroma 80.000,00 EUR. Vrhovno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da iz podatkov spisa izhaja, da navedeni vrednosti objektov iz prodajnih pogodb predstavljata ceno za objekt in za pripadajoče zemljišče, revidenta pa nista izkazala, kolikšna je le vrednost obravnavanih objektov, niti zakaj predstavlja izguba te vrednosti zaradi odstranitve objektov za vsakega od njiju zelo hude posledice. Prav tako nista navajala kakršnihkoli drugih posledic izpodbijane odločbe in tako nista izkazala obstoja zelo hudih posledic. Reviziji zato tudi iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena nista dovoljeni.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče reviziji zavrglo kot nedovoljeni na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

10. Ker revidenta z revizijama nista uspela, sama trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).