Jedro

Prva toženka za oprostitev plačila sodne takse ni zaprosila. V uvodnem delu pritožbe je zgolj navedla, da je oproščena plačila sodnih taks, kar pa ni res. Ker je taksna obveznost zaradi vložene pritožbe nastala, prva toženka pa ne zatrjuje, da jo je plačala, je njen ugovor zoper plačilni nalog utemeljeno zavrnjen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo prvo-toženkin ugovor zoper plačilni nalog z dne 19. 10. 2017. 2. Pritožuje se prva toženka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa. Sklicuje se na vsebino ugovora zoper plačilni nalog. V ugovoru je navedla, da je že v odgovoru na tožbo zaprosila z oprostitev plačila sodne takse, zato taksna obveznost, zaračunana s plačilnim nalogom, ni nastala. Ker je invalid prve kategorije in prejemnica socialne pomoči, je sodišče njeni prošnji ugodilo. V tem smislu je ugovarjala, da taksna obveznost ni nastala. Z navedenim se sodišče prve stopnje delno strinja. Iz razlogov sodišča ni razvidno, kateri prošnji za oprostitev plačila sodnih taks ni bilo ugodeno. Pripominja, da je prošnji za oprostitev plačila sodne takse priložila odločbo Centra za socialno delo X, iz katere je razvidno, da je prejemnica denarne socialne pomoči ter invalid prve kategorije in nezmožna opravljati kakršnokoli delo. Sklicuje se na 34.a čl. Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) in meni, da bi njeni prošnji za oprostitev plačila sodnih taks moralo biti ugodeno. Opozarja, da je prava neuka stranka, zato ni bistveno, kateri razlog je v ugovoru navedla.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prva toženka je vložila pritožbo (ugovor) zoper sklep o postavitvi izvedenca z dne 2. 8. 2017, red. št. 39. Sklep o postavitvi izvedenca je sklep procesnega vodstva, zoper katerega pritožba ni dovoljena (270. čl. ZPP). Prvo-stopenjsko sodišče je prvo-toženkino vlogo obravnavalo kot predlog za izločitev izvedenca in ga s sklepom z dne 4. 9. 2017 kot prepoznega zavrglo, pojasnilo pa tudi, da razlogi, s katerim bi tožnica nasprotovala imenovanju konkretnega izvedenca, sploh navedeni niso. Zoper sklep z dne 4. 9. 2017 se je prva toženka pritožila.

5. S plačilnim nalogom z dne 19. 10. 2017 je bila prva toženka pozvana, da plača 33,00 EUR sodne takse za pritožbo. Zoper plačilni nalog je vložila ugovor, v katerem je navedla, da taksna obveznost ni nastala in iz tega razloga predlagala razveljavitev plačilnega naloga. Opozorila je, da je že v pritožbi navedla, da je oproščena plačila sodnih taks in da je v odgovoru na tožbo zaprosila za oprostitev plačila sodnih taks.

6. Z izpodbijanim sklepom je ugovor zavrnjen z argumentom, da ni izpolnjen dejanski stan iz 34.a. čl. ZST-1, ki vložitev oz. utemeljenost ugovora predvideva le v primeru, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da jo je sodišče napačno odmerilo. Ker nobeden od teh razlogov ni izkazan, je sodišče prve stopnje ugovor zavrnilo.

7. Pritožbeno sodišče z odločitvijo prvo-stopenjskega sodišča soglaša. Prva toženka v tem postopku ni oproščena plačila sodnih taks. Res je v odgovoru na tožbo prodala predlog, da se jo oprosti plačila sodne takse za odgovor na tožbo, vendar o tem predlogu sodišče ni odločalo, saj taksna obveznost za odgovor na tožbo ni predpisana. V pritožbi zoper sklep z dne 4. 9. 2017 ali v 15. dnevnem roku, ki je s plačilnim nalogom predviden za plačilo taksne obveznosti za pritožbo, prva toženka za oprostitev plačila sodne takse ni zaprosila. V uvodnem delu pritožbe je zgolj navedla, da je oproščena plačila sodnih taks, kar pa ni res. Ker je taksna obveznost zaradi vložene pritožbe nastala, prva toženka pa ne zatrjuje, da jo je plačala, je njen ugovor zoper plačilni nalog utemeljeno zavrnjen.

8. Če v 15-dnevnem roku po prejemu tega sklepa pritožnica sodne takse, zaračunane s plačilnim nalogom z dne 19. 10. 2017, ne bo plačala, se bo njena pritožba z dne 3. 10. 2017, vložena zoper sklep z dne 4. 9. 2017, štela za umaknjeno (tretji odstavek 105.a. čl. ZPP).

9. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Sodnica posameznica odloča na podlagi 366.a. čl. ZPP.