Jedro

ZD ne vsebuje meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, niti zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico je šteti za manj verjetno. Katerim dedičem sodišče dodeli vlogo tožnika v pravdi, presodi zapuščinsko sodišče na podlagi podatkov spisa in skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava. Dokazno breme glede obstoja daril in njihove vrednosti je na tistem, ki to zatrjuje. Tudi njegov pravni interes je, da se ugotovi obstoj daril, saj v nasprotnem primeru zapuščinsko sodišče nima podlage za vračunanje daril v dedni delež oziroma upoštevaje le-teh pri izračunu (prikrajšanja) nujnega deleža.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni: - v prvem odstavku izreka tako, da se ta pravilno glasi: "Dediča D. Ž. se napoti na pravdo zoper dedinjo O. N. na ugotovitev, da se nepremičnine, ki so bile predmet izročilne pogodbe z dne 7. 7. 2004, ki je bila sklenjena pri notarju B. P. iz K., štejejo za darilo in se vračajo v zapuščino"; - v drugem odstavku izreka tako, da se ta pravilno glasi: "Dedinjo O. N. se napoti na pravdo zoper dediča D. Ž. na ugotovitev, da denarni zneski 13.743,62 EUR, 5.684,07 EUR, 6.775,83 EUR, 2.000,00 EUR, 4.205,93 EUR, 700,00 EUR in 28.216,05 EUR predstavljajo darila dediču D. Ž. in se vračajo v zapuščino"; - v tretjem odstavku izreka tako, da sta tožbi dediča dolžna vložiti v roku trideset dni po pravnomočnosti sklepa, sicer bo sodišče nadaljevalo s postopkom, ne glede na zahtevke, ki jih uveljavljata.

II. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem ter nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. O. N. nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dedinjo O. N. napotilo na pravdo zoper dediče zaradi ugotovitve v kolikšnem delu predstavlja izročilna pogodba z dne 7. 7. 2004 odplačen pravni posel in v kolikšnem delu darilo (prvi odstavek izreka). Dedinjo O. N. je napotilo tudi na pravdo zoper dediča D. Ž., da se v drugem odstavku izreka navedeni denarni zneski štejejo kot darilo dediču D. Ž. in se vštejejo v njegov dedni delež, ter da sta D. Ž. in B. Ž. dedno odpravljena (drugi odstavek izreka). Tožbo je dedinja dolžna vložiti v roku trideset dni po pravnomočnosti sklepa, zapuščinski postopek je sodišče prekinilo (tretji in četrti odstavek izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje dedinja O. N. iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da na pravdo napoti dediča D. Ž., podrejeno, da sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Izpodbijani sklep je materialnopravno zmoten, ker bi moralo sodišče na pravdo napotiti D. Ž., čigar pravica je manj verjetna kot pravica dedinje O. N. Sodišče je spregledalo, da je glede vsebine izročilne pogodbe z dne 7. 7. 2004 manj verjetna pravica D. Ž. Spregledalo je napotek višjega sodišča iz sklepa z dne 10. 12. 2014, da je treba vpogledati v izročilno pogodbo in ugotoviti, v čem je med dediči spor, česar sodišče prve stopnje očitno ni storilo. Ob vpogledu v izročilno pogodbo je jasno, da je po vsebini pogodba o preužitku. O. N. je nepremičnine pridobila odplačno s skrbjo za zapustnika. Opozarja na vsebino izročilne pogodbe in poračunanje izročnine z obveznostmi dedinje O. N. Sklepno je navedeno, da je izročnina izčrpana z ocenjeno vrednostjo stroškov O. N. Ni dvoma, da gre za odplačno pogodbo. Izročilna pogodba je po vsebini preužitkarska pogodba. Dejstvo, da D. Ž. notarskega zapisa ni podpisal, ne vpliva na dedovanje po zapustniku in pogodba ne predstavlja podlage, da bi se O. N. dano premoženje štelo za darilo. Ker je navedena pogodba odplačni pravni posel, je pravica dedinje O. N. bolj verjetna, manj verjetna je pravica D. Ž., ki zatrjuje, da gre za neodplačni pravni posel. Sodišče bi torej na pravdo moralo napotiti dediča D. Ž. Dedinja O. N. je od pokojnika prejela najmanj, D. Ž. in B. Ž. sta prejela od pokojnika za časa življenja številna darila, medtem ko sama neodplačno ni prejela ničesar. Darila je natančno opisala v vlogah ter predlagala ustrezne dokaze, to sta potrdili tudi J. L. in M. Ž. Ni jasno, zakaj je sodišče v izpodbijanem sklepu za bolj verjetno štelo pravico D. Ž. in na pot pravde napotilo dedinjo O. N. Sodišče sploh ni navedlo vseh zneskov, glede katerih dedinja zatrjuje, da so bili dani kot darila. Sodišče ni obrazložilo, zakaj meni, da so trditve dedinje O. N. o darilih, ki naj bi jih prejel D. Ž. manj verjetne. Prav tako ni jasno, zakaj bi morala sprožati pravdo zoper B. Ž., ki navedbam dedinje ni nasprotoval, torej med navedenima dedičema ni spora. Iz izreka pod 2. točko izhaja, da je sodišče dedinjo O. N. napotilo, da sproži pravdo zoper dediča D. Ž. tudi glede dejstva, da je B. Ž. dedno odpravljen (kar ni pravilno), v obrazložitvi sklepa pa je navedeno, da je dedinja napotena na pravdo zoper D. Ž. in B. Ž. Podano je nasprotje med izrekom sklepa in obrazložitvijo, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Sodišče je zagrešilo tudi bistveno kršitev pravil postopka, ker je sklep pomanjkljivo obrazložen.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožnica utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje v zvezi z izročilno pogodbo z dne 7. 7. 2004 napačno njo napotilo na pravdo zaradi ugotovitve, v kolikšnem delu ta predstavlja odplačen pravni posel in v kolikšnem delu darilo. V predhodnem sklepu z dne 10. 12. 2014 je višje sodišče opozorilo na ureditev izročilne pogodbe po Obligacijskem zakoniku (OZ) in posledico za primer, da se kakšen potomec ne strinja z izročitvijo in razdelitvijo, vendar v spisu izročilne pogodbe z dne 7. 7. 2004 ni bilo. Sodišču prve stopnje je zato naložilo, da naj v ponovljenem postopku vpogleda v izročilno pogodbo in natančno ugotovi, v čem je med dediči spor ter navede razloge, zakaj je šteti pravico enega ali drugega dediča za manj verjetno. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku na pravdo napotilo dedinjo O. N., ki je prejela premoženje po izročilni pogodbi, vendar je iz obrazložitve sodišča razvidno, da vsebine predmetne pogodbe ni pravilno presodilo. Kot utemeljeno opozarja pritožnica, je namreč iz vsebine pogodbe razvidno (ne glede na naslov pogodbe), da je izročevalec prevzemnici O. N. izročil in odstopil v pogodbi navedene nepremičnine in dovolil vknjižbo lastninske pravice na njeno ime (določeno premoženje je zapustil sinu B. Ž. po smrti), hkrati pa tudi, kako se izročnina poračuna. V 4. členu pogodbe je tako določeno nudenje potrebne nege in oskrbe v primeru bolezni ali starostne onemoglosti, nudenje hrane, doplačevanje stroškov, izgovorjena je brezplačna dosmrtna služnostna pravica stanovanja. Poleg tega je izročevalec posebej izjavil, da prevzemnica že 25 (petindvajset) let skrbi za hišo in njeno okolico na M. št. 2, po mamini smrti je vsestransko skrbela tudi za izročevalca. Zadnja tri leta za izročevalca vsestransko skrbi in mu pomaga pri opravilih. Stranke pogodbe so ugotavile, da je izročnina izčrpana z ocenjeno vrednostjo stroškov prevzemnice in sopogodbenika. Pritožnica tako utemeljeno navaja, da je, ne glede na naziv pogodbe (izročilna pogodba), glede na vsebino pogodbe povzeto zgoraj, pravica dediča D. Ž., ki zatrjuje, da gre za darilo, manj verjetna. Sodišče druge stopnje je zato v tem delu pritožbi dedinje ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v prvem odstavku izreka spremenilo tako, da je na vložitev tožbe napotilo dediča D. Ž., kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 163. člena Zakona o dedovanju, ZD).

5. Glede napotitve dedinje O. N. na pravdo v drugem odstavku izreka sklepa sodišča prve stopnje je pritožba delno utemeljena. Neutemeljeno dedinja navaja, da bi tudi v tem delu sodišče na pravdo moralo napotiti dediča D. Ž. Zatrjuje, da je njegova pravica manj verjetna, ker je dedinja darila natančno opisala v svojih vlogah ter predlagala ustrezne dokaze. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, saj ZD ne vsebuje meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, niti zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico je šteti za manj verjetno. Katerim dedičem sodišče dodeli vlogo tožnika v pravdi, presodi zapuščinsko sodišče na podlagi podatkov spisa in skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava. Dokazno breme glede obstoja daril in njihove vrednosti je na tistem, ki to zatrjuje. Tudi njegov pravni interes je, da se ugotovi obstoj daril, saj v nasprotnem primeru zapuščinsko sodišče nima podlage za vračunanje daril v dedni delež1 oziroma upoštevaje le-teh pri izračunu (prikrajšanja) nujnega deleža, ki ga uveljavlja O. N. 6. Sodišče prve stopnje je tako glede zatrjevanih daril dediču D. Ž. na pravdo pravilno napotilo dedinjo O. N. in drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene. Utemeljeno pa pritožnica opozarja, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, ko je v izreku na pravdo napotilo dedinjo samo zoper dediča D. Ž., v razlogih pa je navedlo, da je na pravdo napotena tudi zoper B. Ž. Kršitev določb postopka odpravlja samo sodišče druge stopnje, ki je ustrezno preoblikovalo drugi odstavek izreka sklepa. Denarni zneski, ki jih je sodišče navedlo (poleg izpadlega zneska 2.000,00 EUR), se nanašajo na dediča D. Ž. Tudi v razlogih je sodišče navedlo, da D. Ž. trditvam o darilih nasprotuje, zato je sodišče druge stopnje sklep spremenilo tako, da je dedinja na pravdo napotena le glede zatrjevanih daril dediču D. Ž., in sicer, glede na to, da dedinja zatrjuje in uveljavlja prikrajšanje nujnega dednega deleža, na ugotovitev, da gre pri zatrjevanih zneskih za darila in da se ta vračajo v zapuščino.2 Glede na navedeno je sodišče druge stopnje ustrezno spremenilo drugi odstavek sklepa sodišča prve stopnje, zaradi spremembe prvega in drugega odstavka pa posledično tudi tretji odstavek izreka sklepa sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZD).

7. V ostalem delu glede na že obrazloženo pritožba ni utemeljena. Ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo drugih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je v ostalem pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZD).

8. V skladu s prvim odstavkom 174. člena ZD nosi pritožnica sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Glej sklep VSL I Cp 1534/2015. 2 O eventuelni napotitvi dedinje na pravdo tudi zoper B. Ž. v primeru spora lahko sodišče odloči še v nadaljevanju postopka.