Jedro

Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov nepravilno izhajalo iz prvega odstavka 154. člena ZPP in je zmotno štelo, da delni umik tožbe ni vplival na stroške toženke, ker se slednja naj ne bi opredelila do tega dela zahtevka. Toženka se v odgovoru na tožbo res ni opredelila do navedb o terenskem delu tožnika oziroma o vajah in usposabljanjih, vendar sodišče prve stopnje pri tem spregleda, da tožnik v tožbi s tem v zvezi sploh ni podal trditev. Tožnik je v tožbi trdil le, da mu je toženka odrejala stražo in podobne zadolžitve, da je moral biti v pripravljenosti, ki bi se morala šteti v delovni čas, toženka pa je tem navedbam v odgovoru na tožbo nasprotovala. Tožnik je šele v prvi pripravljalni vlogi podal določne navedbe glede dela, ki ga je opravljal, hkrati pa je umaknil tožbo v delu, kjer je zahteval plačilo za čas vaj in usposabljanj. Upoštevajoč navedeno, se toženka ni mogla opredeliti do navedb glede vaj in usposabljanj.

Ker tožnik tožbe ni umaknil zaradi delne izpolnitve zahtevka, prav tako ni podlage za uporabo tretjega odstavka 154. člena ZPP oziroma načela pravičnosti, kot to uveljavlja tožnik v odgovoru na pritožbo, bi sodišče prve stopnje stroške postopka moralo odmeriti glede na uspeh obeh strank, torej ob uporabi prvega odstavka 158. člena in drugega odstavka 154. člena ZPP.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se II. točka izpodbijane sodbe spremeni tako, da se znesek stroškov, ki jih mora toženka povrniti tožniku, zniža na 616,06 EUR.

II.Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožniku plača znesek v skupni višini 4.502,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I izreka) in stroške postopka v višini 1.358,90 EUR (točka II izreka).

2.Zoper II. točko sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Navaja, da se sicer ne strinja z odločitvijo v I. točki izreka, vendar bi pritožba v tem delu povečala stroške in višino zakonskih zamudnih obresti, zato izpodbija le odločitev o stroških postopka. Sodišče je izhajalo iz napačnega dejanskega stanja, saj je tožnik uspel le s 64 % svojega zahtevka. Pravilna je ugotovitev, da je tožnik sprva postavil zahtevek v neto, nato pa bruto znesku, vendar sodišče teh dejstev ne subsumira pod pravilne procesne določbe. Sodišče bi moralo s sklepom odločiti o spremembi tožbe, pa tega ni storilo, to pa je povzročilo, da je napačno ugotovilo dejansko stanje, saj se ni ukvarjalo s pravilno višino tožbenega zahtevka pred in po spremembi. Prvotno je tožnik zahteval plačilo zneska v višini 4.428,98 EUR, z vlogo z dne 4. 7. 2022 pa je postavil podredni zahtevek in ni spremenil tožbenega zahtevka dne 11. 5. 2022, kot je to napačno ugotovilo sodišče prve stopnje. Tožnik je nato dne 7. 2. 2024 primarni tožbeni zahtevek zvišal in delno utesnil. Po spremenjeni tožbi je zahteval plačilo 4.502,81 EUR bruto iz naslova straže in varovanja državne meje, tožbo pa je umaknil za plačilo za čas pripravljenosti iz naslova usposabljanj. Če bi sodišče pravilno izvedlo materialno procesno vodstvo, bi že po prejemu odgovora na tožbo pozvalo tožnika k odpravi nesklepčnosti tožbe, ker toženka nanjo ni mogla odgovoriti. Prav tako bi moralo tožnika opozoriti, da mora zahtevek postaviti v bruto znesku. Ob pravilnem materialno procesnem vodstvu bi prvotni tožbeni zahtevek po višini znašal 7.040,43 EUR bruto, po spremembi 4.502,81 EUR bruto, umaknil pa je tožbo za 2.537,62 EUR bruto. Napačen je tudi zaključek, da sprememba tožbe ni vplivala na stroške, ker se toženka do umaknjenega dela zahtevka ni posebej opredelila. Tožba je bila nesklepčna, zato se toženka do tega ni mogla posebej opredeliti. Sodišče je napačno uporabilo 158. člen ZPP v povezavi s 188. členom ZPP. Ni šlo za umik zahtevka zaradi izpolnitve, zato bi moralo sodišče umik upoštevati pri odmeri stroškov. Odmeriti bi moralo stroške obeh strank in upoštevati njun uspeh.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga, da sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijani del sodbe ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Toženka se pritožuje zoper odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka, zato se skladno s prvim odstavkom 166. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) šteje, da se pritožuje zoper sklep.

6.Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov nepravilno izhajalo iz prvega odstavka 154. člena ZPP in je zmotno štelo, da delni umik tožbe ni vplival na stroške toženke, ker se slednja naj ne bi opredelila do tega dela zahtevka. Toženka se v odgovoru na tožbo res ni opredelila do navedb o terenskem delu tožnika oziroma o vajah in usposabljanjih, vendar sodišče prve stopnje pri tem spregleda, da tožnik v tožbi s tem v zvezi sploh ni podal trditev. Tožnik je v tožbi trdil le, da mu je toženka odrejala stražo in podobne zadolžitve, da je moral biti v pripravljenosti, ki bi se morala šteti v delovni čas, toženka pa je tem navedbam v odgovoru na tožbo nasprotovala. Tožnik je šele v prvi pripravljalni vlogi podal določne navedbe glede dela, ki ga je opravljal, hkrati pa je umaknil tožbo v delu, kjer je zahteval plačilo za čas vaj in usposabljanj. Upoštevajoč navedeno, se toženka ni mogla opredeliti do navedb glede vaj in usposabljanj.

7.Ker tožnik tožbe ni umaknil zaradi delne izpolnitve zahtevka, prav tako ni podlage za uporabo tretjega odstavka 154. člena ZPP oziroma načela pravičnosti, kot to uveljavlja tožnik v odgovoru na pritožbo, bi sodišče prve stopnje stroške postopka moralo odmeriti glede na uspeh obeh strank, torej ob uporabi prvega odstavka 158. člena in drugega odstavka 154. člena ZPP.

8.Za pravilno odmero stroškov je pomembno, kakšna je bila višina tožnikovega zahtevka ob vložitvi tožbe, za koliko je tožnik zahtevek dne 7. 2. 2024 povečal in umaknil. Sodišče prve stopnje sicer o spremembi tožbe ni odločilo s posebnim sklepom, vendar to ni bilo potrebno, saj toženka spremembi ni nasprotovala. Tožnik je prvotno zahteval, da mu toženka plača znesek 4.428,98 EUR. Pri tem je nepomembno, da je šlo za neto znesek in da je dne 4. 7. 2022 postavil še podredni zahtevek, kjer je zahteval plačilo bruto zneska. Primarni zahtevek tožnika se je glasil na plačilo 4.428,98 EUR. Tožnik je tako postavljen zahtevek dne 7. 2. 2024 povečal na način, da je zahteval dodatno plačilo v višini 2.499,77 EUR, tožbo pa je umaknil za znesek v skupni višini 2.425,94 EUR. Tožnik je tako skupaj zahteval 6.928,75 EUR, uspel je z 4.502,81 EUR, to je 65 % svojega zahtevka, toženka pa s 35 %.

9.Toženka ne nasprotuje priznanim stroškom tožnika (1.358,90 EUR), ampak le uporabi prvega odstavka 154. člena ZPP, zato tožniku, skladno z drugim odstavkom 165. člena ZPP, pripada 883,28 EUR iz naslova stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje. Toženki pa na podlagi Odvetniške tarife in prvega odstavka 155. člena ZPP pripadajo naslednji stroški: 300 točk za odgovor na tožbo, 450 točk za dve pripravljalni vlogi (2 x 225 točk), 300 točk za prvi narok in 50 točk urnine, 150 točk za drugi narok in 22,5 točk za materialne stroške, skupaj 1.272,5 oziroma 763,50 EUR. Upoštevajoč uspeh toženke (35 %), ji pripadajo stroški postopka v višini 267,22 EUR. Po medsebojnem pobotu stroškov je toženka dolžna tožniku plačati 616,06 EUR stroškov postopka na prvi stopnji.

10.Pritožbeno sodišče je glede na vse navedeno pritožbi toženke ugodilo in spremenilo II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje, tako da je znižalo znesek prisojenih stroškov na 616,06 EUR (3. točka 365. člena ZPP).

11.Ker je toženka s pritožbo uspela, pri čemer stroškov pritožbe ni priglasila, tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Sklep o ustavitvi postopka z dne 18. 3. 2024 je sicer pravnomočen, vendar velja izpostaviti, da je sodišče prve stopnje izdalo le opisni sklep, namesto da bi postopek ustavilo za zneske, za katere je tožnik tožbo umaknil.

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/1, 154/2, 154/3, 155, 155/1, 165, 165/1, 165/2, 166, 166, 365, 365-3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.