Jedro

Sodišče prve stopnje in pritožnik se napačno in neutemeljeno sklicujeta na določbe člena 188 ZPP o umiku tožbe, saj za umik predloga v nepravdnem postopku veljajo določbe člena 23 ZNP kot specialni predpis. Le-ta določa, da lahko predlagatelj umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje in za tak umik ni potrebno soglasje nasprotnega udeleženca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so predlagatelji predlog v delu, ki se nanaša na parc. št. 0/9, 5/4, 1/3, 4/2, 5/6, 5/8, 5/16, 1/4, 3/8, 0/11, 9/5, 0/3, 0/7, 0/8, 2/3, 2/20, 0/26, 2/23, 3/2, 4/3, 4/17, 4/18, 4/11, 4/4, 2/21, 5/12, 7/1, 7/14, 7/15, 7/22, 7/23, 7/24, 7/25, 7/26, 7/27, 7/28, 5/26, vse k. o. ..., umaknili in se postopek v tem delu ustavilo.

2. Zoper tak sklep se pritožuje tudi nasprotni udeleženec zaradi bistvenih kršitev kršitev določb postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi in izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi peti nasprotni udeleženec (v nadaljevanju pritožnik) navaja, da bi na podlagi šestega odstavka 188. člena ZPP, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje predlagatelj lahko umaknil predlog le s soglasjem pritožnika, ki se je spustil v spor. Pravila ZPP s uporabljajo na podlagi člena 26 ZVEtL in 37. člena ZNP smiselno uporabljajo tudi v nepravdnem postopku in bi sodišče lahko izdalo sklep o umiku, če bi vanj privolil peti nasprotni udeleženec, ki pa takega privoljenja ni dal. Poleg tega predlagatelji umika izrecno niso predlagali, saj so navajali le, da jim je bila v stečajnem postopku priznana izločitvena pravica. V nadaljevanju pritožbe peti nasprotni udeleženec obširno navaja, zakaj je na spornih nepremičninah pridobil lastninsko pravico oziroma, zakaj sporne nepremičnine predstavljajo grajeno javno dobro.

3. Prvi nasprotni udeleženec je odgovoril na pritožbo in predlagal razveljavitev izpodbijanega.

4. Predlagatelji in nasprotna udeleženca B. K. in M. B. sta predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijani sklep.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V konkretnem gre za postopek za določanje pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL) in se za vprašanja, ki niso urejena v tem zakonu uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek (člen 13 ZVEtL). Člen 37 Zakona o nepravdnem postopku odkazuje na smiselno uporabo Zakona o pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje in pritožnik se napačno in neutemeljeno sklicujeta na določbe člena 188 ZPP o umiku tožbe, saj za umik predloga v nepravdnem postopku veljajo določbe člena 23 ZNP kot specialni predpis. Le-ta določa, da lahko predlagatelj umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje (prvi odstavek člena 23 ZNP) in za tak umik ni potrebno soglasje nasprotnega udeleženca. Iz pripravljalne vloge predlagatelja, ko je spreminjal parcelne številke smiselno izhaja, da je glede spornih parcel umaknil predlog, kar predlagatelj v odgovoru na pritožbo izrecno priznava tako, da je neutemeljena nadaljnja pritožbena trditev, da predlagatelj predloga ni umaknil. Vse ostale pritožbene navedbe se nanašajo na pravno videnje in naziranje glede sporne problematike in ne morejo biti predmet obravnavanja v tej fazi postopka, ko se odloča o pravilnosti izpodbijanega procesnega sklepa in pritožbeno sodišče nanje kot nepotrebne ne odgovarja.

7. Glede na navedeno je bilo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (člen 365 točka 2 ZPP).