Jedro

Transakcije iz naslova neposlovnih obveznosti (plačila odškodnine, neupravičene obogatitve ali civilne kazni) niso predmet obdavčitve po ZDDV-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (to je v točkah II in III izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi VL 190960/2012, ki ga je 10. 12. 2012 izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani, ohranilo v veljavi za znesek 525,00 EUR ter zakonske zamudne obresti od navedenega zneska od 17. 12. 2012 dalje do plačila, v preostalem (to je za glavnico 518,63 EUR ter pripadajoče obresti) pa ga je razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške.

2. Pritožbo vlaga tožeča stranka. Odločitev izpodbija v delu, s katerim je zavrnjen zahtevek za plačilo davka na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) ter stroškovno odločitev. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga spremembo izpodbijanega dela odločitve tako, da bo toženi stranki naloženo tudi plačilo obračunanega DDV.

Obširno graja stališče sodišča prve stopnje, da zakon ne daje materialnopravne podlage za prevalitev bremena plačila DDV na uporabnika in opozarja, da po takšnem stališču uporabnik, ki krši avtorsko pravico, plača manj kot tisti, ki je ne krši. Kot pomembno označuje tudi vprašanje, ali v gospodarskem prometu obstaja praksa, ki uporabniku omogoča, da storitev plača brez izdanega računa. V nadaljevanju utemeljuje svoje stališče, da je zavezanec za plačilo DDV in zakonske določbe, ki ji nalagajo, da ga na računu prikaže. Pojasni sistem obračuna DDV v Sloveniji in po svetu, sklicujoč se na Direktivo Sveta 2006/112-ES z dne 28. 11. 2006. Prejemnik računa je zavezanec za plačilo računa v celoti, skupaj z obračunanim DDV. Sklicuje se na brošuro DURS o sistemu DDV ter sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 630/2014. Sodna praksa v podobnih primerih pozna zgolj izjeme pri obračunu civilne kazni, sicer pa tožeči stranki enotno priznava plačilo storitve z vključenim davkom. Sodišče bi ji davek moralo priznati, posledično pa bi morala biti drugačna tudi odločitev o stroških postopka.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost materialnopravnega zaključka sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni upravičena do plačila 8,5 % DDV.

6. Ker pravdni stranki nista bili v pogodbenem razmerju, podlago zahtevka za plačilo nadomestila za uporabo avtorske glasbe predstavljajo določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o neupravičeni obogatitvi. Transakcije iz naslova neposlovnih obveznosti (plačila odškodnine, neupravičene obogatitve ali civilne kazni) pa niso predmet obdavčitve po Zakonu o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1). Pri neposlovnih razmerjih namreč ne gre za promet blaga ali storitev, ki jih opravi davčni zavezanec v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti za plačilo (primerjaj 3. člen ZDDV-1). Takšno stališče je pritožbeno sodišče že zavzelo v večjem številu zadev(1) in zato trditev, da sodna praksa tožnici davek enotno prisoja, ni resnična. Res je sicer, da sodna praksa o tem vprašanju ni povsem enotna, vendar to sodišče soglaša s tistimi odločbami, iz katerih izhaja, da za obračunavanje DDV v primerih kot je konkretni, ni.

7. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo, je torej, čeprav iz drugačnih razlogov, pravilna.

8. Glede na razloge, ki so narekovali zavrnitev tega dela zahtevka, so nerelevantne pritožbene navedbe o obveznosti, ki jo ima v pogledu plačila DDV stranka, ki avtorske pravice ne krši ter možnosti plačila brez računa, sistemu obračunavanja DDV, vsebini računa, obveznostih izdajatelja in prejemnika ter vsebini brošure DURS, ki se nanaša na DDV. Nanje pritožbeno sodišče zato ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

9. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, do povračila pritožbenih stroškov ni upravičena. Odločitev o tem je že vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (154. v zvezi s 165. členom ZPP).

Op. št. (1): Gre za zadeve I Cpg 1490/2013, II Cp 229/2014, V Cpg 885/2014, I Cp 858/2014, II Cp 1099/2014, II Cp 1332/2014, II Cp 1598/2014, II Cp 1701/2014, II Cp 1351/2014 ter drugih.