Jedro

Tožnika sta med postopkom spremenila tožbo (namesto dajatvene sta vložila ugotovitveno tožbo), vrednosti tega zahtevka (ki je v reviziji sporen) pa nista opredelila. Sklicevanje v reviziji na vrednost spornega predmeta iz prvotne tožbe, ki ugotovitvenega zahtevka ni vsebovala, se pri tem ne more upoštevati.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnika sta s tožbo sprva zahtevala izročitev notarsko overjenega originala prodajne pogodbe in dodatka z zemljiškoknjižnim dovolilom za vknjižbo solastninske pravice v korist vsakega do ½ ter izročitev notarsko overjene izbrisne pobotnice za vknjižbo izbrisa zastavne pravice. Med postopkom (l. št. 84, 102) sta spremenila tožbo in od sodišča zahtevala ugotovitev, da je bila 14. 3. 2005 sklenjena prodajna pogodba, katere predmet je bil parkirni prostor št. 14, da sta kupca to parkirno mesto plačala ter ga prevzela v last in posest. Vrednosti spornega predmeta glede ugotovitvenega zahtevka nista opredelila.

2. Sodišče prve stopnje je ugotovitvenemu zahtevku ugodilo, sodišče druge stopnje pa je delno ugodilo toženčevi pritožbi in sodbo v tem delu razveljavilo ter tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo.

3. Zoper navedeni sklep vlagata tožnika revizijo, s katero izpodbijata odločitev o zavrženju tožbe. Iz razlogov, ki bodo navedeni v nadaljevanju obrazložitve, revizijsko sodišče podrobneje ne povzema vsebine njune revizije.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, se vzame kot vrednost spornega predmeta znesek, ki ga je tožeča stranka navedla v tožbi (primerjaj 44. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 26/99, v nadaljevanju ZPP). V tem postopku sta tožnika glede parkirnega prostora med postopkom spremenila tožbo (namesto dajatvene sta vložila ugotovitveno tožbo), vrednosti tega zahtevka (ki je v reviziji sporen) pa nista opredelila. Sklicevanje v reviziji na vrednost spornega predmeta iz prvotne tožbe, ki ugotovitvenega zahtevka ni vsebovala, se pri tem ne more upoštevati.(1)

7. Izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta ob spremembi tožbe (glede ugotovitvenega zahtevka) ima za posledico nedovoljenost revizije. Vrhovno sodišče jo je zato s sklepom zavrglo (377. člen ZPP).

Op. št. (1): Vrednost spornega predmeta je bila v tožbi navedena nediferencirano za dva zahtevka, navedena v 1. točki obrazložitve. Pri objektivni kumulaciji zahtevkov mora biti v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP vrednost spora določena za vsak zahtevek posebej. Ker tožnika nista ravnala v skladu s tem izhodiščem, ampak sta navedla le nediferencirano vrednost spornega predmeta 2.500.000 SIT (sedaj 10.432,32 EUR), ni mogoče dognati, kakšna je vrednost spornega predmeta za posamezen zahtevek. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena, zato revizija tožnikov ne bi bila dovoljena niti glede zahtevkov po (prvotni) tožbi.