Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so priglašeni stroški vročanja skladni s Pravilnikom o vročanju po detektivih in izvršiteljih v civilnih sodnih postopkih in kazenskem postopku, zato je 20. 1. 2022 na stroškovniku in računu odredilo izplačilo skupnega zneska 142,32 EUR. Na podlagi določb 92. in 94. člena ZKP je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom ustrezen del stroškov vročanja pisanja po detektivki v znesku 71,16 EUR naložilo v plačilo oškodovancu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Oškodovanec je dolžan plačati sodno takso v znesku 50,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kočevju je z uvodoma navedenim sklepom, na podlagi prvega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), oškodovancu A. A. naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka v znesku 71,16 EUR, ki jih mora plačati v osmih dneh od pravnomočnosti sklepa.

2. Zoper sklep se je pritožil oškodovanec in predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in ga oprosti neupravičeno naloženega plačila stroškov kazenskega postopka v znesku 71,16 EUR (za vročanje vabila na obravnavo za dne 20. 1. 2022), hkrati pa je vložil tudi izrecen predlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka (za vročanje vabila na obravnavo 20. 1. 2022).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Stroški kazenskega postopka so tudi stroški za vročanje pisanj po detektivu ali izvršitelju (1. točka drugega odstavka 92. člena ZKP) in se v postopku zaradi kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, izplačajo najprej iz sredstev organa, ki vodi postopek, pozneje pa se izterjajo od tistih, ki so jih po določbah ZKP dolžni poravnati (tretji odstavek 92. člena ZKP). Obdolženec, oškodovanec, oškodovanec kot tožilec, zasebni tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač in strokovnjak plačajo ne glede na izid postopka stroške, nastale s svojo privedbo, preložitvijo preiskovalnega dejanja ali glavne obravnave ali nevložitvijo napovedane pritožbe in druge stroške postopka, ki so jih povzročili po svoji krivdi, kot tudi ustrezno sodno takso (prvi odstavek 94. člena ZKP). Sodišče o stroških iz prejšnjega odstavka izda poseben sklep, razen če odloči o stroških, ki jih morata povrniti zasebni tožilec in obdolženec, v odločbi o glavni stvari (drugi odstavek 94. člena ZKP).

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa, pritožbenih navedb in podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje vabilo na glavno obravnavo 20. 1. 2022 (v nadaljevanju vabilo) oškodovancu na naslov njegovega stalnega prebivališča najprej poskušalo vročiti priporočeno po pošti, vendar se je pisanje vrnilo z oznako „ni dvignil,“ zato je skladno s prvim odstavkom 117. člena ZKP odredilo vročitev pisanja po detektivki B. B. Detektivka je vabilo osebno oškodovancu vročila 11. 1. 2022 ter predložila Poročilo o vročitvi pisanj obdolženemu C. C. in oškodovancu A. A. (list. št. 63), stroškovnik (list. št. 64 - del F) in račun št. 005/22 (list. št. 69 - del F). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so priglašeni stroški vročanja skladni s Pravilnikom o vročanju po detektivih in izvršiteljih v civilnih sodnih postopkih in kazenskem postopku, zato je 20. 1. 2022 na stroškovniku in računu odredilo izplačilo skupnega zneska 142,32 EUR. Na podlagi že citiranih določb 92. in 94. člena ZKP je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom ustrezen del stroškov vročanja pisanja po detektivki v znesku 71,16 EUR naložilo v plačilo oškodovancu.

6. Sodišče druge stopnje ne sprejema pritožbenih trditev, da oškodovanec priporočeno po pošti poslanega vabila na glavno obravnavo ni mogel prevzeti, ker obvestila o prispelem pismu ni bilo v poštnem nabiralniku. Iz podatkov spisa je razvidno, da je pismonoša, skladno z določbami 119. člena ZKP, oškodovancu pustil dve obvestili in sicer: (1) 15. 12. 2021, da naj na ponovno vročitev počaka na naslovu stalnega prebivališča 16. 12. 2021 med 10.00 in 18.00 uro in (2) 16. 12. 2021, da lahko „danes“ pismo prevzame na pošti od 15.00 do 18.00 ure, od 17. 12. 2021 dalje pa v roku 15 dni (list. št. 56 - del E), česar pa oškodovanec ni storil, zato se je pisanje 5. 1. 2022 vrnilo na sodišče prve stopnje z oznako „ni dvignil.“ Neverodostojnost teh pritožbenih navedb je izkazana tudi z nadaljnjim vročanjem sodnih pisanj oškodovancu, saj je na podlagi obvestil o prispelem pismu na pošti dvignil vabilo za glavno obravnavo 16. 5. 2022 (vročilnica pripeta k list. št. 106), sodbo II K 48152/2017-62 z dne 16. 5. 2022 (vročilnica pripeta k list. št. 126) in izpodbijani sklep (vročilnica pripeta k list. št. 141 - del F). Ti podatki potrjujejo, da je pismonoša, če ni mogel opraviti osebne ali nadomestne vročitve, pritožniku v poštnem nabiralniku dosledno puščal obvestila o prispelem pismu ter je po oceni pritožbenega sodišča povsem nelogično, da bi v zvezi z obravnavanim pisanjem (vabilom na glavno obravnavo 20. 1. 2022) ravnal drugače in bi bili na ovojnici navedeni datumi o obvestilih o prispelem pismu lažni. Na tem mestu sodišče druge stopnje tudi zavrača pritožbene navedbe oškodovanca, da naj bi mu obvestila za dvig pisemskih pošiljk (in drugo pošto) iz poštnega nabiralnika „kradla“ njegova bivša partnerka, s katero sta v sodnih postopkih in ima ključ ter mu še vedno nagaja, saj so dokazno nepodprte in ostajajo na ravni golega zatrjevanja. Prav tako iz poročila detektivke in zapisnika o glavni obravnavi z dne 20. 1. 2022 ne izhaja, da naj bi oškodovanec detektivki ter sodišču prve stopnje pojasnil, da obvestila za prevzem sodnega pisanja ni prejel in da naj bi sodnik opravičilo sprejel, kar zatrjuje v pritožbi, ki je posledično tudi v tem delu neutemeljena.

7. Drži, da narok za glavno obravnavo 20. 1. 2022 zaradi nenavzočnosti obdolženca, ki je izostanek opravičil, ni bil opravljen ter da pritožnik o tem, da narok ne bo opravljen, ni bil obveščen in je nanj pristopil. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 20. 1. 2022 izhaja, da je obdolženec opravičilo izostanka poslal po elektronski pošti v urad Okrajnega sodišča v Kočevju 19. 1. 2022 ob 17.45 uri, tako da oškodovanec o tem, da narok 20. 1. 2022 ne bo opravljen, niti ni mogel biti pravočasno obveščen, saj se je tudi prvostopenjsko sodišče z obdolženčevim opravičilom očitno seznanilo šele tik pred narokom.

8. V zvezi s pritožbenimi očitki, da je imel pritožnik zaradi „odpovedane obravnave“ stroške prihoda prevoza, kot tudi stroške odsotnosti z dela in slednjih niti ni uveljavljal, sodišče druge stopnje na podlagi zapisnika o glavni obravnavi z dne 20. 1. 2022 ugotavlja, da je pritožnik priglasil potne stroške na relaciji D. - Kočevje - D. v znesku 13,40 EUR, ki mu jih je sodišče prve stopnje priznalo, izdalo pa mu je tudi „potrdilo za službo ... za čas od 9.00 ure do 9.40 ure.“

9. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku določa, da se pričam povrnejo potni stroški, stroški za hrano in prenočišče ter nadomestilo plače oziroma izgubljenega zaslužka (4. člen) in da imajo zaposleni pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo (prvi odstavek 12. člena). V 13. členu istega pravilnika je določeno, da zaposlenim izplača nadomestilo plače gospodarska družba, zavod, upravni in drug državni organ, samostojni podjetnik posameznik ali drug delodajalec, pri katerem je priča, izvedenec, tolmač ali strokovnjak v delovnem razmerju, ki nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča, ki vodi postopek (prvi odstavek). Sodišče povrne izplačano nadomestilo plače organom in organizacijam iz prejšnjega odstavka v postopku zaradi kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, iz sredstev sodišča v skladu s četrtim odstavkom 92. člena ZKP (drugi odstavek). Glede na navedeno je (na podlagi 20. 1. 2022 izdanega Potrdila o prisotnosti na sodišču (Sodni red - Obrazec št. 3)) nadomestilo plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo pritožniku dolžan izplačati njegov delodajalec ... in plačila neposredno od sodišča niti ne more uveljavljati. V pritožbi zatrjevano dejstvo, da narok za glavno obravnavo 20. 1. 2022 ni bil opravljen, pa na pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu nima nikakršnega vpliva.

10. Pritožbeno sodišče, ko odloča o pritožbi zoper sklep, izpodbijani sklep preizkusi v okviru razlogov, ki se v pritožbi izrecno uveljavljajo, po uradni dolžnosti pa preizkusi le stvarno in funkcionalno pristojnost sodišča (peti odstavek 402. člena ZKP). Glede na navedeno se sodišče druge stopnje do posplošenih pritožbenih trditev, da „sam čas izdaje sklepa sodišča od nastanka stroška in vsebina sklepa sodišča tudi ni v skladu z navedbami ZKP in podredno z drugim odstavkom 93. člena ZKP,“ ne more opredeliti, saj pritožnik zatrjevanih procesnih kršitev prvostopenjskega sodišča ni konkretiziral in jih posledično niti ni mogoče preizkusiti.

11. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, o predlogu pritožnika za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka pa bo odločalo sodišče prve stopnje.

12. Ker oškodovanec s pritožbo ni uspel, je dolžan kot strošek pritožbenega postopka plačati sodno takso v znesku 50,00 EUR, ki je odmerjena na podlagi tar. št. 7404 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1).