Jedro

Glede na prvi odstavek 13. člena ZPotK ima kreditodajalec pravico, da zahteva plačilo preostalih obrokov pred zapadlostjo ali z enostransko izjavo razdre pogodbo, če je potrošnik v zamudni začetnega ali dveh zaporednih obrokov. Pred izjavo, da razdira pogodbo, pa mora po drugem odstavku 13. člena dajalec kredita potrošniku s pisnim obvestilom določiti primeren dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti, ki ne sme biti krajši od petnajstih dni. V skladu s citirano določbo mora upnik za predčasno odpoved kreditne pogodbe ter zapadlost celotnega preostalega dolga z učinkom neposredne izvršljivosti izpolniti dva pogoja, in sicer mora dokazati, da je dolžnika pisno opomnil na plačilo ter mu določil najmanj petnajstdnevni dodatni rok za plačilo obveznosti. Šele, če dolžnik tudi v tem roku svojih obveznosti ne plača, pa lahko upnik ponovno s pisnim obvestilom odpove kreditno pogodbo.

Izrek

I. Pritožba prve dolžnice se zavrže. II. Pritožbi drugega dolžnika se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da izrek pravilno glasi: „1. Ugovoru dolžnika M.P. se ugodi in se glede dolžnika M.P. sklep o izvršbi I 1703/2018 z dne 5. 12. 2018 v celoti razveljavi ter predlog upnika za izvršbo z dne 31. 8. 2018 zavrne.

2. V zemljiški knjigi se pri nepremičnini: - z ID znakom: parcela 66/3, last drugega dolžnika M.P. do 1/2, razveljavi izvršilno dejanje zaznambe izvršbe, dovoljene s sklepom o izvršbi I 1703/2018 z dne 5. 12. 2018. 3. Upnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka.“

III. Upnik mora dolžniku M.P. v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 895,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor hipotekarnega dolžnika M.P. (I. točka izreka) ter odločilo, da mora upniku povrniti 895,97 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči od prvega naslednjega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper tako odločitev se dolžnika pravočasno pritožujeta ter navajata, da sta šele pred kratkim doma našla listinsko dokumentacijo, ki dokazuje ugovorne navedbe. S strani prvotnega upnika N. d.d. sta bila namreč pri najemu spornega kredita spravljena v zmoto, da sta S. banki dolžna še pretežni del kredita, ki bi se moral poravnati s kreditom najetim pri N. d.d. Prva dolžnica je notarski zapis, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi, podpisala zaradi groženj, da lahko ostane brez hiše in lokala. V času sklenitve notarskega zapisa pa je bil poplačan tudi tretji kredit pri S. banki v višini 36,778.294,90 SIT, ki pa v notarskem zapisu sploh ni omenjen in glede katerega je bil sprožen izvršilni postopek In 2004/00350, ki se je leta 2006 ustavil zaradi poplačila upnikove terjatve. N. d.d. je bila s tem v celoti seznanjena, vendar je dolžnico uspela prepričati, da dolg še vedno obstaja, da je bil odkupljen od S. banke, ter da se bo poplačal s kreditom, ki se izterjuje v obravnavani zadevi. To pomeni, da sta kreditna pogodba in notarski zapis fiktivna, saj dolžnika nista prejela ničesar, bila pa sta obremenjena za neobstoječe terjatve. To dejstvo potrjujejo tudi predložena potrdila o prometu, iz katerih izhaja, da je bil znesek kredita nakazan na račun prve dolžnice, potem pa na podlagi plačilnega naloga takoj prenesen nazaj na račun N. d.d. Sodišče prve stopnje je odločitev sprejelo le na podlagi listinskih dokazov, čeprav sta že v ugovoru napovedala predložitev ustreznih potrdil in predlagala zaslišanje priče. Iz pritožbi priloženih potrdil izhaja, da je bilo odplačanih skupno 19.083,92 EUR kredita, čeprav je upnik navedel le za 871,62 EUR plačil. Prav tako sta dolžnika prepričana, da bi se z zaslišanjem dolžnikov in priče ter postavitvijo izvedenca finančne stroke dejansko stanje dovolj razjasnilo, da bi sodišče lahko pravilno odločilo v okviru postavljene trditvene podlage.

3. Upnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba prve dolžnice ni dovoljena, pritožba drugega dolžnika pa je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo pravilnost izpodbijanega sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP ter 15. členom ZIZ.

O pritožbi prve dolžnice: Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da sta pritožbo vložila oba dolžnika, čeprav je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo le o ugovoru drugega dolžnika. Ugovor zoper sklep o izvršbi sta sicer vložila oba dolžnika, vendar prva dolžnica zanj ni plačala sodne takse, zato je sodišče prve stopnje s sklepom I 1703/2018 z dne 22. 3. 2019 njen ugovor štelo za umaknjen, ter je sklep o izvršbi zanjo že postal pravnomočen. Prva dolžnica tako nima pravice do vložitve pritožbe zoper izpodbijani sklep, saj se nanjo ne nanaša. Pritožbeno sodišče je zato v skladu s četrtim odstavkom 343. člena ZPP štelo, da je njena pritožba nedovoljena in jo na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP zavrglo, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa.

O pritožbi drugega dolžnika:

6. V obravnavani zadevi je bila s sklepom o izvršbi I 212/2018 z dne 29. 8. 2018 zoper drugega dolžnika kot hipotekarnega dolžnika (v nadaljevanju dolžnika) dovoljena izvršba na podlagi izvršilnega naslova, in sicer Kreditne pogodbe št. 02010-2785632774 sklenjene v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa notarke D. K. iz Maribora SV 12/07 z dne 8. 1. 2007. 7. Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa skladnosti upnikovega predloga z izvršilnim naslovom ter po presoji, ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoje za izvršbo, ugotavlja, da upnik ni dokazal materialnopravne predpostavke za neposredno izvršljivost notarskega zapisa, to je predčasne zapadlosti terjatve. Iz navedb v predlogu za izvršbo izhaja, da prva dolžnica svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnjevala, zato je upnik po končanem opominjevalnem postopku z dnem 10. 10. 2007 odstopil od kreditne pogodbe ter to dejstvo naznanil dolžniku s priporočeno poštno pošiljko o odstopu od kreditne pogodbe, s čimer je zapadla v plačilo celotna kreditna obveznost. Tretji odstavek 20.a člena ZIZ določa, da kadar zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, notar stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. V skladu s citirano določbo tudi iz drugega odstavka 8. člena kreditne pogodbe izhaja, da sme upnik odstopiti od pogodbe in zahtevati takojšnje plačilo celotnega preostalega dolga po tej pogodbi, če je kreditojemalec v zamudi s plačilom začetne ali dveh zaporednih mesečnih obveznosti in jih kljub pisnemu opominu upnika niti v naknadnem petnajstdnevnem roku ne plača. 8. Prva dolžnica je kreditno pogodbo sklenila kot fizična oseba, torej kot potrošnica v smislu drugega odstavka 2. člena v času sklenitve pogodbe veljavnega Zakona o potrošniških kreditih (v nadaljevanju ZPotK), zato je potrebno presoditi, ali so v obravnavani zadevi spoštovane tudi kogentne določbe tega zakona. Glede na prvi odstavek 13. člena ZPotK ima kreditodajalec pravico, da zahteva plačilo preostalih obrokov pred zapadlostjo ali z enostransko izjavo razdre pogodbo, če je potrošnik v zamudni začetnega ali dveh zaporednih obrokov. Pred izjavo, da razdira pogodbo, pa mora po drugem odstavku 13. člena dajalec kredita potrošniku s pisnim obvestilom določiti primeren dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti, ki ne sme biti krajši od petnajstih dni. V skladu s citirano določbo mora upnik za predčasno odpoved kreditne pogodbe ter zapadlost celotnega preostalega dolga z učinkom neposredne izvršljivosti izpolniti dva pogoja, in sicer mora dokazati, da je dolžnika pisno opomnil na plačilo ter mu določil najmanj petnajstdnevni dodatni rok za plačilo obveznosti. Šele, če dolžnik tudi v tem roku svojih obveznosti ne plača, pa lahko upnik ponovno s pisnim obvestilom odpove kreditno pogodbo.

9. Iz listin, ki jih je upnik priložil predlogu za izvršbo, izhaja, da je 10. 10. 2007 prvi dolžnici odpovedal kreditno pogodbo, medtem ko ji je opomin na plačilo poslal šele 7. 10. 2009. To pomeni, da upnik ni dokazal, da je pred odpovedjo kreditne pogodbe prvo dolžnico kot kreditojemalko opomnil na plačilo zapadlih obveznosti, kar je ključnega pomena za ugotovitev, ali je terjatev iz notarskega zapisa zapadla in predstavlja materialnopravno predpostavko za predčasno zapadlost terjatve. To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi, ki temelji na listini, ki nima lastnosti izvršilnega naslova v skladu s 3. točko prvega odstavka 17. člena v zvezi s tretjim odstavkom 20.a člena ZIZ, nepravilno uporabilo materialno pravo.

10. Glede na vse obrazloženo pritožbeno sodišče zaključuje, da je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi utemeljen. Ker na ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, to je na vprašanje, ali je listina, na podlagi katere je dovoljena izvršba, izvršilni naslov, tako sodišče prve stopnje kot pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ), se do pritožbenih navedb ni bilo potrebno posebej opredeljevati. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi druge alineje prvega odstavka 358. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ugodilo pritožbi in ustrezno spremenilo izpodbijani sklep, kot izhaja iz II.- 1. točke izreka. Zaradi ugoditve ugovoru in razveljavitve sklepa o izvršbi, pa je bilo treba razveljaviti tudi opravljeno izvršilno dejanje zaznambe izvršbe na nepremičnini, o čemer je pritožbeno sodišče odločilo v II.- 2. točki izreka.

11. Spremenjena odločitev o dolžnikovem ugovoru pa ima za posledico tudi spremembo odločitve o stroških ugovornega postopka. Dolžnik stroškov ugovora zoper sklep o izvršbi ni priglasil, zato o njih ni bilo potrebno odločiti. Glede na to, da je dolžnik z ugovorom uspel, pa mora upnik priglašene stroške odgovora na ugovor na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP kriti sam, kot izhaja iz II.- 3. točke izreka tega sklepa.

12. O pritožbenih stroških dolžnika je sodišče odločilo na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ. Upnik je dolžniku v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) dolžan povrniti naslednje stroške: 1.200 točk nagrade za pritožbo po tar. št. 27/6 OT ter 24 točk pavšala za materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT. Skupno tako dolžniku pripada 1.224 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR predstavlja 734,40 EUR skupaj z 22% DDV v znesku 161,57 EUR tako skupno 895,97 EUR. Navedeni znesek mora upnik plačati dolžniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila, kot izhaja iz III. točke izreka tega sklepa.