Jedro

V zakonu določena pravica še ne predstavlja izvršilnega naslova. Odločba javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije o pravici do nadomestila preživnine z obvestilom sklada glede izterjave zakonskih zamudnih obresti ne predstavlja izvršilnega naslova v skladu z določbo 17. člena ZIZ. Za izterjavo zakonskih zamudnih obresti bi torej moral upnik pridobiti izvršilni naslov.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Upnik je dne 13.7.2000 izdal odločbo št. PS-00368/1999, s katero je otroku M.Z. priznal pravico do nadomestila preživnine v znesku 11.297 SIT mesečno od 1.5.2000 dalje. Odločba je postala izvršljiva dne 5.8.2000. Do 31.3.2002 je upnik izvršil mesečna plačila nadomestila preživnine v skupnem znesku 277.209 SIT, nato pa je predlagal izvršbo proti dolžniku, sklicujoč se na določbo tretjega odstavka 28. člena Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 26/2003 - ZJSRS). Izvršbo je predlagal z zakonitimi zamudnimi obrestmi od posameznih preživninskih zneskov.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvršilnega predloga s priloženimi listinami dovolilo izvršbo, med drugim pa je zavrnilo upnikov izvršilni predlog v delu, v katerem je ta zahteval izterjavo zakonskih zamudnih obresti od izplačanih zneskov nadomestil preživnine.

Upnikovo pritožbo proti zavrnitvi izvršilnega predloga, nanašajočega se na izterjavo zakonskih zamudnih obresti od izplačanih zneskov nadomestil preživnine, je sodišče druge stopnje zavrnilo in odločitev sodišča prve stopnje potrdilo. Po določbi petega odstavka 21.d člena ZJSRS je obvestilo sklada o uskladitvi in novem znesku nadomestil preživnine skupaj z odločbo o pravici do nadomestila preživnine sicer izvršilni naslov, ki pa mora izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka 21. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Iz upnikovih obvestil v zvezi z izvršljivo odločbo pa je razvidna le vsakokratna nova višina nadomestila preživnine, ne pa tudi višina in tek zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznega zneska nadomestila. Tako odločba upnika ni izvršilni naslov, ki bi bil primeren za izterjavo zakonskih zamudnih obresti.

Proti navedeni odločitvi je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, vendar le v delu, ki se nanaša na izterjavo zakonskih zamudnih obresti. Sklicuje se na bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje naj bi nepravilno uporabilo določbo 17. člena ZIZ, sodišče druge stopnje pa prvi odstavek 21. člena ZIZ, oboje v posledici nepravilne uporabe 21.d člena ZJSRS in neuporabe četrtega odstavka 21. člena, prvega odstavka 26.a člena ter prvega, tretjega in sedmega odstavka 28. člena navedenega zakona. Opozarja na drugačno sodno prakso in terja odgovor na vprašanje, ali predstavlja odločba o pravici do nadomestila preživnine skupaj z obvestilom sklada primeren izvršilni naslov tudi za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od datuma zapadlosti posameznega obroka do plačila. Zaradi nepravilne uporabe določbe 21.d člena ZJSRS ni bila uporabljena določba četrtega odstavka 21.c člena zakona in prvega odstavka 26.a člena. Poleg tega po prvem odstavku 28. člena zakona preidejo terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu do višine pravic, zagotovljenih po zakonu, na sklad, s prehodom terjatve na sklad pa ta vstopi v razmerju do preživninskega zavezanca v otrokov položaj kot upnik do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, vendar povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopka. Jasno je torej, da izvršljiva odločba o pravici do nadomestila preživnine predstavlja izvršilni naslov tako za preživninske obroke, kot tudi za pripadajoče zakonske zamudne obresti in stroške postopka. Namen zakona je bil namreč v tem, da se poveča socialna varnost otrok ter okrepi preživninska odgovornost preživninskih zavezancev z zaostritvijo izterjave. Sklad namreč pridobiva sredstva za kritje pravic otrok do nadomestila neplačane preživnine iz državnega proračuna in z izterjavo terjatev iz 28. člena zakona. Izvršljiva odločba sklada o pravici do nadomestila preživnine je torej primeren izvršilni naslov, zaradi česar vlagatelj zahteve za varstvo zakonitosti predlaga spremembo odločitve sodišča druge stopnje z ugoditvijo pritožbi in dovolitvijo izvršbe tudi za izterjavo zakonskih zamudnih obresti.

Zahteva je bila vročena strankama izvršilnega postopka, ki nanjo nista odgovorili (tretji odstavek 375. člena v zvezi z drugim odstavkom 391. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po določbi 3. točke prvega odstavka 17. člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov, na katerega podlagi sodišče dovoli izvršbo, tudi druga izvršljiva odločba, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov. ZJSRS v petem odstavku 21.d člena določa, da je obvestilo sklada o vsakokratni uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine skupaj z odločbo o pravici do nadomestila preživnine, izvršilni naslov. Vendar pa taka zakonska opredelitev ne potrjuje stališča, izraženega v zahtevi za varstvo zakonitosti, da opisani izvršilni naslov zajema tudi pripadajoče zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznih preživninskih zneskov. Po določbi prvega odstavka 21. člena ZIZ je namreč izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem poleg upnika in dolžnika navedeni tudi predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Izvršilni naslov pa se v tem primeru nanaša na plačilo denarnega zneska, ki je opredeljen v seštevku in posameznih obrokih, vendar pa ne vsebuje navedbe o dolžnosti plačila zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih zneskov. Ta okoliščina glede na vsebino zahteve niti ni sporna.

Opredelitev upnikovega izvršilnega naslova (peti odstavek 21.d člena ZJSRS) torej ne zajema zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov nadomestila preživnine. Določba tretjega odstavka 28. člena zakona, po kateri s prehodom terjatve sklad vstopi v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka, obveznost preživninskega zavezanca res povečuje tudi za pripadajoče obresti in stroške postopka. Ne more biti dvoma, da ima sklad pravico terjati od zavezanca - na podlagi zakonske cesije - tudi zakonske zamudne obresti od izplačanih zneskov. Vendar pa taka določba sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo tudi za zakonske zamudne obresti, kolikor izvršilni naslov (obvestilo o vsakokratni uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine z odločbo o pravici do nadomestila) ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje. Citirana določba 28. člena ureja prehod terjatve od otroka na sklad v razmerju do preživninskega zavezanca, zaradi česar ta kot dolžnik glede na vsebino otrokovega izvršilnega naslova ne more biti na slabšem kot v razmerju do otroka. Zakon jamstvenemu skladu torej daje pravico, da zahteva zamudne obresti od nadomestil preživnine, to pa pomeni, da mora - kot vsak upnik - pridobiti izvršilni naslov za svojo, z zakonom urejeno, terjatev. V zakonu določena pravica še ne predstavlja izvršilnega naslova.

Odločba o pravici do nadomestila preživnine z obvestilom sklada glede izterjave zakonskih zamudnih obresti ne predstavlja izvršilnega naslova v skladu z določbo 17. člena ZIZ. Za izterjavo zakonskih zamudnih obresti bi torej moral upnik pridobiti izvršilni naslov. Če tega ne more doseči z ustrezno vsebino odločbe o pravici do nadomestila preživnine, ki je po petem odstavku 21.d člena ZJSRS skupaj z obvestilom izvršilni naslov, pa je odločba, ki vsebuje tudi datum zapadlosti posameznih nadomestil preživnine, vsaj verodostojna listina, kar tudi omogoča izvedbo s posebnimi pravili urejenega izvršilnega postopka. Stališče zahteve za varstvo zakonitosti je v tem obsegu in ne glede na povedano tudi pravno zmotno (v nasprotju z določbo 28. člena ZJSRS), ko pravico sklada do izterjave zamudnih obresti postavlja v čas od datuma zapadlosti posameznega obroka do plačila. Zakonske zamudne obresti od izplačanih zneskov bi torej opredeljeno mogle biti uveljavljane bodisi ob jasnejših ali drugačnih določbah subrogacijske odločbe (zahteva za varstvo zakonitosti na ta problem sicer ne opozarja), bodisi z izvedbo izvršilnega postopka z uporabo pravil o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Drugačnega stališča ne omogoča niti sklicevanje zahteve na druge določbe ZJSRS, niti sklicevanje na razloge odločbe v zadevi II Ips 649/2001. V navedeni zadevi je bilo namreč reševano vprašanje, kdaj po 28. členu ZJSRS preidejo terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu na sklad: ali z izvršitvijo, ali z izvršljivostjo odločbe.

Zahteva za varstvo zakonitosti je bila zavrnjena na podlagi 378. člena in četrtega odstavka 384. člena v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP ter 15. členom ZIZ. Razlogi za zavrnitev so - po povedanem - predvsem materialnopravne narave. Zahteva sicer uveljavlja tudi bistveno kršitev določb postopka, vendar ne pojasni, za kršitev katere zakonske določbe s procesno vsebino naj bi šlo in iz katerega razloga. Tudi predlog za spremembo izpodbijanih odločb obeh nižjih sodišč ne kaže na uveljavljanje procesnih kršitev.