Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ko gre za primer, ko pravna oseba nima matične številke, ker ni vpisana v poslovni register in potrebuje identifikacijsko številko, da bi se lahko v sodni register vpisala kot družbenik, pride v poštev uporaba 1.a člena ZSReg, da se vpiše v davčni register zaradi dodelitve davčne številke le na zahtevo te tuje pravne osebe kot družbenika oziroma na podlagi njenega pooblastila.
I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške.
1. Z izpodbijanim sklepom je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju davčni organ) zavrgla vlogo tožnika z dne 20. 11. 2019 za določitev davčne številke po uradni dolžnosti družbi A., d. o. o. (točka 1 izreka). Tožnika bremenijo stroški postopka. Davčnemu organu posebni stroški niso nastali (točka 2 izreka).
2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik 15. 11. 2019 vložil vlogo za dodelitev davčne številke po uradni dolžnosti neodzivnemu družbeniku A., d. o. o. za investicije B. B. (v nadaljevanju tudi družbenik), iz katere izhaja, da tožnik pripravlja postopek pripojitve tuje družbe k slovenski družbi v obliki čezmejne združitve. Po združitvi bi slovenska družba prevzela vse pravice in obveznosti prevzete tuje družbe iz druge države EU. Tuja družba (prevzeta družba) ima dva družbenika, ki bosta v postopku pripojitve pridobila novo izdana poslovna deleža v slovenski družbi in potrebujeta za namen vpisa pripojitve slovensko davčno številko zaradi vpisa v slovenski sodni register kot družbenika. Večinski družbenik je davčno številko že pridobil, manjšinski družbenik pa se že več kot leto dni ne odziva na pozive in dopise tuje družbe in večinskega družbenika, zato zanj ni mogoče pridobiti pooblastila, niti novega izpiska iz sodnega registra.
3. Davčni organ navaja določbe 53. člena in 54. člena Zakona o finančni upravi (v nadaljevanju ZFU), ki jih citira, glede vpisa v davčni register po uradni dolžnosti . V primeru, ko pravna oseba nima matične številke, ker ni vpisana v poslovni register, in potrebuje identifikacijsko številko, da bi se lahko vpisala v sodni register kot družbenik, ustanovitelj ali član subjekta vpisa ali kot član organa subjekta vpisa, se uporabljajo določbe Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg), ki med drugim v členu 1.a določa, da se v teh primerih na zahtevo te pravne osebe vpiše v davčni register zaradi dodelitve davčne številke, tudi če niso izpolnjeni splošni pogoji za vpis v davčni register, ki jih določa zakon, ki ureja davčni register in zakon, ki ureja davčni postopek. Glede na navedeno se lahko davčna številka dodeli le na zahtevo tuje pravne osebe kot družbenika oziroma na podlagi njenega pooblastila, saj ni pravne podlage za dodelitev davčne številke po uradni dolžnosti. V obravnavanem primeru je za začetek upravnega postopka potrebna zahteva stranke. Ker v predmetnem postopku tožnik ni legitimirana stranka, niso izpolnjene procesne predpostavke za začetek postopka, je davčni organ na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) izdal izpodbijani sklep.
4. Toženka se z izpodbijanim sklepom strinja.
5. Tožnik v tožbi izpodbija navedeno odločitev iz razlogov napačne uporabe materialnega prava in nepravilno in nepolno ugotovljenega dejanskega stanja. Uvodoma pojasni, da je tožnik prevzemna družba, ki sodeluje v postopku čezmejne združitve s pripojitvijo z družbo C. (v nadaljevanju C. ali Prevzeta družba), ki je imela dva delničarja, fizično osebo iz Bosne in Hercegovine ter pravno osebo A., d. o. o., ter da so bila v postopku čezmejne združitve izvršena vsa korporacijsko pravna dejanja, z izjemo vpisa obeh družbenikov prevzete družbe in pridobitvijo novih poslovnih deležev, ki jih bo obema družbenikoma izdala prevzemna družba tožnika. Korporacijsko pravno prestrukturiranje v obliki čezmejne združitve s pripojitvijo se je izvedlo v skladu z zakonodajo obeh držav, Luksemburga in Slovenije, in pravom EU. Navaja 118. člen in 130. člen Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. 6. 2017 o določenih vidikih prava družbe (v nadaljevanju Direktiva), ki jih citira. Edino dejanje, ki še ni izvršeno, je vpis veljavno izvršene in zaključene pripojitve v sodni register. Notar ni mogel vložiti vloge za izvedbo vpisa pripojitve iz razloga, ker družba A., d. o. o. nima slovenske davčne številke. Kljub večkratnim poskusom kontaktiranja z navedeno družbo, se direktor družbe žal ni odzval, da posreduje pooblastilo za pridobitev davčne številke v Sloveniji. Zaključek davčnega organa, da tožnik ni legitimirana stranka, ni pravilen in ni obrazložen. Tožnik je legitimiran za oddajo vloge, saj gre neposredno z njegov interes prevzemne družbe, ki sodeluje v postopku čezmejne združitve in ima pravni interes in s tem legitimacijo za izdajo davčne številke neodzivnemu družbeniku in nadaljevati s poslovanjem kot univerzalni pravni naslednik družbe. Sklicuje se na šesti odstavek 1.a člena ZSReg, 1. točko 50. člena, 53. člen in 54. člena ZFU, ki jih citira. Zaključi, da noben subjekt vpisa po navedenih določbah ne more ostati nevpisan v davčni register. Družba A., d. o. o je postala družbenik v tožeči stranki in subjekt vpisa z dnem podpisa notarskega akta v Ljubljani. Poudarja, da je vpis družbenika v sodni register deklaratorne narave. S tem, ko je postala družbenik z dnem potrditve načrta čezmejne združitve, je nastala tudi obveznost vpisa v davčni register (obveznost vpisa po 50. členu ZFU). Prijave ni oddala in bi jo posledično moral davčni organ v skladu s prvim odstavkom 54. člena ZFU v davčni register vpisati po uradni dolžnosti, kot bi vpisal po uradni dolžnosti, če bi bila slovenski davčni zavezanec ali tuj davčni zavezanec, ki že ima davčno številko. Le na tak način se lahko odpravi trenutno nezakonito stanje in izpolni obveznost, da se v davčni register vpiše vse subjekte vpisa v sodni register. Po stališču tožbe jasno izhaja, da v 50. členu in 54. členu ZFU obstaja jasna pravna podlaga, da davčni organ navedeno družbo, ki mora biti vpisana v sodni register kot družbenik prevzemne družbe, pa sama ni podala vloge za pridobitev davčne številke, izda davčno številko po uradni dolžnosti. Toženki očita nezakonito oviranje in preprečevanje izvrševanja pravic tožnika, ker če davčni organ ne izda davčne številke po uradni dolžnosti, bo s tem onemogočil vpis tuje družbe v sodni register kot družbenika in s tem onemogočil zaključek postopka čezmejne združitve. S tem bodo kršene neposredne pravice prevzete družbe o prostem pretoku kapitala in zavezujoče določbe Šeste direktive Sveta z dne 17. 12. 1982 ter Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/56/ES z dne 26. 10. 2005 o čezmejnih združitvah kapitalskih družb, ki jasno prepovedujeta kakršenkoli ovire za prost pretok kapitala znotraj EU. Dejstvo je, da tudi tako nepomembna tehnična ovira, kot je vpis družbenika v sodni register brez davčne številke, predstavlja kršitev prostega pretoka kapitala in takšna interpretacija relevantnih pravil slovenske zakonodaje na način, da lahko bodoči družbeniki pridobijo davčno številko le na podlagi lastne vloge oziroma pooblastila, predstavlja nedovoljeno oviro za prost pretok kapitala in gre za tehnično oviro, ki ni utemeljena z nikakršnim legitimni ciljem in ki je nesorazmerna in diskriminatorna do družbenikov, ki so slovenske fizične ali pravne osebe, ki imajo že slovensko davčno številko in je njihov vpis v sodni register avtomatski. Tujim osebam pa takšna interpretacija daje možnost, da v celoti blokirajo pravno transakcijo in pravico do absolutnega veta pri izpeljavi poslov, kjer je večina delničarjev v obeh državah sprejela veljavne sklepe po prestrukturiranju in so v neutemeljeno boljšem položaju kot slovenske pravne in fizične osebe.
6. Tožnik še navaja, da določba prvega odstavka 279. člena ZUP ni uporabljiva, ker tožniku ne bo izdana odločba, temveč sklep in da je treba uporabiti določbe Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in ZFU (54. člen), kateri vsebuje pooblastilo, da davčni organ sam začne postopek, če postopka ne začne stranka. Hkrati navaja, da sankcija ničnosti odločbe velja takrat, ko je za postopek potrebna zahteva stranke (128. člen ZUP). Sklepno navaja, da je celoten postopek izdaje davčne številke sekundarni postopek glavnemu postopku čezmejne združitve na podlagi 622. člena in naslednjih Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Davčni organ je posegel tudi v pravice vseh treh strank, udeleženih v združitvi s pripojitvijo, saj je edina posledica, ki se bo zgodila z izdajo davčne številke srbski družbi, deklaratorni vpis v sodni register in pridobitev novo izdanega poslovnega deleža v zamenjavo za izbrisane delnice luksemburške družbe. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno določanje, toženki pa naloži povračilo stroškov tega postopka, pod izvršbo.
7. Toženka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve obeh upravnih aktov. Sodišču predlaga zavrnitev tožbe.
8. Tožba ni utemeljena.
9. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, sodišče se z razlogi, kot jih navaja davčni organ in z razlogi, s katerimi toženka zavrne pritožbene ugovore strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).
10. V obravnavani zadevi dejansko stanje ni sporno. Tožnik kot prevzemna družba v postopku pripojitve tuje družbe k slovenski družbi v obliki čezmejne združitve zaradi neodzivnosti manjšinskega družbenika tuje družbe, ne more vpisati družbenika v slovenski sodni register, ker za namen vpisa pripojitve oba družbenika v tuji družbi potrebujeta slovensko davčno številko. Sporna pa je uporaba materialnega prava in sicer določbi 53. člena1 in 54. člena2 ZFU in 1.a člena ZSReg3. Tožnik meni, da bi davčni organ moral uporabiti prvi odstavek 53. člena in 54. člen ZFU in vpisati v davčni register neodzivnega družbenika po uradni dolžnosti, davčni organ pa se sklicuje na določbo 1.a člena ZSReg4, da se v obravnavanem primeru lahko davčna številka dodeli le na zahtevo tuje pravne osebe kot družbenika oziroma na podlagi njenega pooblastila. V zadevi pa ni sporno, da pooblastilo družbenika v postopku ni bilo predloženo, sicer iz razlogov neodzivnosti družbenika, kar pojasnjuje tožnik tudi v tožbi .
11. Po presoji sodišča je materialno pravo, ki se nanj sklicuje davčni organ pravilno uporabljeno. Glede na dejanske ugotovitve, ki so razvidni iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, ko gre za primer, kot je obravnavani, ko pravna oseba nima matične številke, ker ni vpisana v poslovni register in potrebuje identifikacijsko številko, da bi se lahko v sodni register vpisala kot družbenik (drugi odstavek 53. člena ZFU), pride v poštev uporaba 1.a člena ZSReg, da se vpiše v davčni register zaradi dodelitve davčne številke le na zahtevo te tuje pravne osebe kot družbenika oziroma na podlagi njenega pooblastila, kot pravilno navaja davčni organ. S tem pa se strinja tudi sodišče. 12. Navedbe tožbe, da noben subjekt vpisa v sodni register ne more ostati nevpisan v davčni register, ker da mehanizem 53. člena in 54. člena ZFU zagotavlja, da se vpišejo vsi, za katere veljavna zakonodaja zahteva, da morajo biti vpisani, držijo, kar pa ne pomeni, da v odsotnosti prijave subjekta za vpis v primeru, kot je obravnavani, iz razlogov, kot jih izpostavlja tožnik, lahko davčni organ mimo postopkovnih določb po uradni dolžnosti kar vpiše v davčni register obravnavani subjekt zaradi dodelitve davčne številke. Tudi ne gre za situacijo, kot meni tožnik, da je tožnik legitimiran za oddajo vloge, ker gre neposredno za njegov interes prevzemne družbe, ki sodeluje v postopku čezmejne združitve, saj takšno pooblastilo iz določb ZJU oziroma ZSReg ne izhaja.
13. Razlogi tožbe, da gre za nesorazmerno tehnično oviro pri prostem pretoku kapitala, pa po presoji sodišča niso utemeljeni. Tudi tožnik sam navaja, da je v pristojnosti držav članic, v kakšni obliki se objavi končanje čezmejne združitve v javnem registru (člen 130 Direktive).
14. Ker tožnik tudi po presoji sodišča ni legitimirana stranka v postopku, je davčni organ utemeljeno na pravni podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP vlogo tožnika z izpodbijanim sklepom zavrgel. 15. Po povedanem je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi uradoma (ničnost), zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.
16. Sodišče je odločalo na nejavni seji (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), saj relevantno dejansko stanje, ki je podlaga za izpodbijano odločitev, v zadevi ni sporno.
17. Sodišče je odločalo po sodnici posameznici na podlagi druge alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1. 18. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.
1 Člen 53. člen ZFU (vpis pravnih oseb, združenj, oseb po tujem pravu, ki so brez pravne osebnosti in drugih oseb v davčni register) določa: Pravna oseba, združenje oseb po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, in druga oseba, ki je subjekt vpisa v sodni register, Poslovni register Slovenije ali kakšen drug register oziroma evidenco, se vpišejo v davčni register po uradni dolžnosti. Vpis izvede finančni urad na podlagi podatkov iz sodnega registra, Poslovnega registra Slovenije ali drugega registra oziroma evidence (prvi odstavek). Oseba, ki nima sedeža ali druge oblike registracije v Republiki Sloveniji, predloži finančnemu uradu prijavo za vpis v davčni register pred začetkom opravljanja dejavnosti na območju Republike Slovenije (drugi odstavek). 2 Člen 54 ZFU (vpis v davčni register po uradni dolžnosti) določa: Oseba, za katero je s tem zakonom določeno, da predloži finančni upravi prijavo za vpis v davčni register, pa tega ni storila, se vpiše v davčni register po uradni dolžnosti in se jo o tem obvesti ( prvi odstavek). Finančni urad izda subjektu vpisa v davčni register v osmih dneh po vpisu v davčni register potrdilo o vpisu ter mu dodeli davčno številko, ki se navede na potrdilu (drugi odstavek). 3 Člen 1.a ZSReg določa: Če fizična oseba v Republiki Sloveniji nima stalnega ali začasnega prebivališča, ali če pravna oseba nima matične številke, ker ni vpisana v poslovni register, in potrebuje identifikacijsko številko, da bi se lahko v sodni register vpisala kot družbenik, ustanovitelj ali član subjekta vpisa ali kot član organa subjekta vpisa, se na njeno zahtevo vpiše v davčni register zaradi dodelitve davčne številke, tudi če niso izpolnjeni splošni pogoji za vpis v davčni register, ki jih določa zakon, ki ureja davčni register, in zakon, ki ureja davčni postopek. 4 Ta v šestem odstavku določa: Če fizična oseba v Republiki Sloveniji nima stalnega ali začasnega prebivališča, ali če pravna oseba nima matične številke, ker ni vpisana v poslovni register, in potrebuje identifikacijsko številko, da bi se lahko v sodni register vpisala kot družbenik, ustanovitelj ali član subjekta vpisa ali kot član organa subjekta vpisa, se na njeno zahtevo vpiše v davčni register zaradi dodelitve davčne številke, tudi če niso izpolnjeni splošni pogoji za vpis v davčni register, ki jih določa zakon, ki ureja davčni register, in zakon, ki ureja davčni postopek.