Jedro

Glede na namen stečajnega postopka je tožena stranka preuranjeno presodila, da je razumna in pravno utemeljena uvedba osebnega stečaja zoper prosilca za BPP (stranka z interesom), ker naj bi, kljub temu, da nima nobenega premoženja, prišlo do poplačila upnikov. Iz upravno sodne prakse namreč izhaja, da uvedba osebnega stečaja nima pravne podlage, če dolžnik nima nobenega premoženja.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 1498/2012 z dne 17. 10. 2012, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. Bpp 1498/2012 je pod točko I. izreka odločeno, da se prošnji za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju bpp) A.A. ugodi in se mu odobri redna bpp zaradi uvedbe postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti pred Okrožnim sodiščem v Celju v obliki: oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, razen plačila vseh sodnih taks od 27. 8. 2012 dalje. Pod točko II izreka je odločeno, da se za izvajanje bpp določi Okrožno sodišče v Celju. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je prosilec dne 27. 8. 2012 vložil prošnjo za odobritev bpp in navedel, da jo vlaga v postopku osebnega stečaja. V nadaljevanju razlaga določbe 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki se nanašajo na izpolnitev premoženjskega pogoja in na minimalni dohodek od 1. januarja 2012, ki ne sme presegati 520 EUR. Skladu s 14. členom ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe Zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Nadalje navaja še določbo 20. člena ZBPP, ki določa ugotavljanje premoženjskega stanja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju in njegovih družinskih članov, kar pa sodišče v sodbo ne povzema.

V nadaljevanju tožena stranka v razlogih glede izpolnjevanja pogojev po 24. členu ZBPP navaja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki omogoča prezadolženim fizičnim osebam, da uvedejo osebni stečaj in iz svojega premoženja v okviru svojih zmožnosti poplačajo upnike hkrati in v enakih deležih, s tem da lahko v stečajnem postopku tudi predlagajo sodišču, da jih oprosti obveznosti poplačila dolgov, ki niso bili poplačani iz obstoječega premoženja stečaja. Tožena stranka razlaga začetek postopka, določbe, ki se nanašajo na naroke sodišč, v katerem sodišče pouči dolžnika o pravnih posledicah začetka postopka osebnega stečaja in možnostih odpusta obveznosti ter sprejme na zapisnik dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja, poročilo o stanju dolžnikovega premoženja in predlog za odpust obveznosti. Pouči ga o obveznostih plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka po prvem odstavku 233. člena ZFPPIPP in o možnostih dodelitve bpp v obliki oprostitve plačila tega predujma. Navaja, da je prosilec 17. 9. 2012 pred Okrožnim sodiščem v Celju vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti, ter tudi izjavil, da ni ovir za odpust obveznosti. Na zapisnik je izjavil, da je plačilno nesposoben in svojih obveznosti že dalj časa ni sposoben poravnavati. Je trajno nelikviden, saj za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presegajo 1.000,00 EUR. Skupno svoje dolgove ocenjuje na 15.000,00 do 20.000,00 EUR. V zvezi s predlogom za odpust obveznosti je izjavil, da gre zlasti za dolgove, ki izvirajo iz poslovanja njegovega podjetja B. d.o.o., ki je prenehalo poslovati leta 2010, v letu 2011 pa je bilo izbrisano iz sodnega registra. Banki C. tako dolguje kredit v višini okoli 6.500,00 EUR, SKB okrog 3.500,00 EUR, ima pa še nekaj drugih dolgov iz istega naslova. Ne glede na to, da prosilec ob začetku stečajnega postopka nima premoženja, ki bi lahko bilo predmet stečajne mase, lahko predlaga odpust obveznosti in mu bodo obveznosti po uspešno zaključenem postopku morebiti odpuščene. ZFPPIPP namreč izrecno ne določa, da stečajnemu dolžniku ni mogoče v celoti odpustiti njegovih obveznosti. V 409. členu ZFPPIPP določa le, da se stečajnemu dolžniku s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti, odpustijo obveznosti v delu, v katerem niso bile poplačane do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, kar pomeni, da se obveznosti dolžniku lahko odpustijo bodisi delno ali v celoti. Da bo sodišče vsebinsko obravnavalo predlog prosilca za postopek osebnega stečaja in odpusta obveznosti, mora dolžnik – prosilec ob vložitvi predloga založiti predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, sicer bo sodišče njegov predlog zavrglo. Po mnenju tožene stranke je za prosilca izrednega pomena, da je oproščen plačila predujma, saj v nasprotnem primeru stečajno sodišče njegovih predlogov ne bo vsebinsko obravnavalo. Ugotovljeno je, da so podani tudi objektivni pogoji za dodelitev bpp v skladu s 24. členom ZBPP.

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je tožnik enkrat že podal predlog za uvedbo osebnega stečaja, ki se je vodil pod številko St 661/2010 in mu je bila za potrebe stečajnega postopka z odločbo št. Bpp 958/2010 z dne 20. 5. 2010, že odobrena bpp v obliki oprostitve plačila predujma. Stečajni postopek je bil pravnomočno končan brez razdelitve upnikom s sklepom z dne 20. 5. 2011, pravnomočnim dne 7. 6. 2011. Sestavni del tega sklepa je tudi seznam neplačanih in priznanih terjatev, ki jih mora stečajni dolžnik poravnati upnikom. Njegov predlog za odpust obveznosti je bil zavrnjen iz razlogov na njegovi strani, ker je s svojim ravnanjem v teku postopka osebnega stečaja oškodoval stečajno maso. Iz seznama v stečajnem postopku neplačanih terjatev je razvidno, da gre za iste obveznosti, ki so bile že predmet postopka pod št. St 661/2010. ZFPPIPP sicer ne daje posebne časovne omejitve za vložitev novega predloga za začetek postopka osebnega stečaja, razen v primeru odpusta obveznosti (3. točka 399. člena), vendar pa je nedopustno ponovno odločanje o isti stvari. Ker je bil postopek osebnega stečaja za prosilca zatrjevane obveznosti že pravnomočno končan, bi ponovno odločanje zaradi eventuelnega predloga za odpust obveznosti pomenilo samo izigravanje tega postopka. Tožnik s predlogom za odpust obveznosti, s katerim ni uspel v prejšnjem postopku oziroma terjatev, za katere je upnik, v že končanem stečajnem postopku pridobili nov izvršilni naslov, ne more uspeti. Enako velja v primeru, če je v letu 2010 in 2011 prevzemal še kakšne nove obveznosti (kar iz njegove vloge ni razvidno), ki so nesorazmerne z njegovimi premoženjskimi razmerami. Gre za oviro iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP in kršitev določila 386. člena istega zakona. Sodna praksa je že zavzela stališče, da uvedba stečajnega postopka nima pravne podlage, če dolžnik nima nobenega premoženja. Tožnik namreč zatrjuje prav to, da nima nobenega premoženja, niti rubljivih dohodkov. Tožeča stranka predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in zahtevek prosilca zavrne kot neutemeljen.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

A.A. kot stranka z interesom v tem sporu (drugi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), navaja, da je 27. 8. 2012, ko je dal vlogo za dodelitev bpp, dobil informacijo, da lahko ponovno vloži vlogo za bpp, čeprav mu je sodišče 17. 11. 2010 izdalo sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti. V nadaljevanju v tožbi navaja, kako je v skladu s procesnimi določbami dopolnjeval prošnjo, bil vabljen na narok, ki se ga je udeležil in podpisal zapisnik. Podrobno še navaja postopek, ki se je odvijal na naroku in graja neodzivnost stečajnega upravitelja na njegove klice. Glede zneska 609,19 EUR, za katerega naj bi oškodoval stečajno maso razlaga, da to ni velik znesek v primerjavi z drugimi nepravilnostmi, ki se dogajajo. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

V vlogi z dne 26. 11. 2012 tožeča stranka še navaja, da je v stečajni zadevi št. St 1970/2012 (v kateri je prosilec dobil bpp), s sklepom z dne 22. 11. 2012, tožena stranka zavrgla prosilčev predlog za odpust obveznosti in ga prilaga k tej vlogi.

Tožba je utemeljena.

Tožnik je dne 27. 8. 2012 vložil prošnjo za dodelitev bpp v zadevi uvedbe osebnega stečaja, na podlagi katerega mu je bila izdana izpodbijana odločba v tem postopku, št. Bpp 1498/2012 z dne 17. 10. 2012. Kot izhaja iz listin upravnega spisa, se stečajni postopek, za katerega je vložena prošnja za odobritev bpp za oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, vodi pod št. St 1970/2012. Tožeča stranka je po vložitvi tožbe sodišču predložila še odločbo z dne 21. 11. 2012 Okrožnega sodišča v Celju, to je sklep o zavrženju predloga stečajnega dolžnika (A.A.) za odpust obveznosti, iz katerega izhaja, da je sodišče vpogledalo v stečajno zadevo St 661/2010, na katero se sklicuje tožeča stranka in ugotovilo, da se je zoper dolžnika A.A. (stranke z interesom v tem sporu), že vodil stečajni postopek, ter da je bil v tem stečajnem postopku pri sodišču dne 11. 11. 2010, začet postopek odpusta obveznosti ter nato dne 26. 11. 2010 s strani upravitelja vložen ugovor zoper odpust obveznosti. Sodišče je po izvedenem naroku za obravnavo ugovorov zoper odpust obveznosti dne 17. 12. 2010, s sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti, ki je bil potrjen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 1. 2. 2011. Odpust obveznosti je bil ustavljen iz razloga, ker je tožnik kršil 1. točko prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP in razpolagal s premoženjem, ki predstavlja stečajno maso in jo tako odškodoval za 609,19 EUR. Postopek je bil končan s sklepom z dne 20. 5. 2011, brez razdelitve.

Po določbah ZFPPIPP je namen postopka osebnega stečaja, da vsi upniki prejmejo plačilo svojih navedenih terjatev do stečajnega dolžnika (prvi odstavek 382. člena) in hkrati, da terjatve upnikov ne prenehajo, če niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika (drugi odstavek 382. člena). Glede na namen stečajnega postopka, je po mnenju sodišča tožena stranka preuranjeno presodila, da je razumna in pravno utemeljena uvedba osebnega stečaja (24. člena ZBPP) zoper prosilca za bpp (stranka z interesom), ker naj bi, kljub temu, da nima nobenega premoženja, prišlo do poplačila upnikov. Iz upravno sodne prakse namreč izhaja, da uvedba osebnega stečaja nima pravne podlage, če dolžnik nima nobenega premoženja. V spornem primeru je dolžnik na naroku za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka (St 1970/2012) navedel, da njegovi dolgovi izvirajo iz poslovanja njegovega podjetja, ki je bilo leta 2011 po uradni dolžnosti izbrisano iz sodnega registra, ter da tako dolguje C d.d. okoli 6.500,00 EUR, D. d.d. okoli 3.500,00 EUR, ter da ima še druge dolgove iz naslova poslovanja v višini okoli 6.000,00 EUR, nima pa nobenega premoženja.

Glede na listinska dokazila v upravnem spisu, pa bo morala tožena stranka v ponovnem postopku tudi presoditi, ali izkazano dejansko stanje o prevzemanju obveznosti v zadnjih treh letih pred uvedbo osebnega stečaja, ne predstavlja tudi ovire za odpust obveznosti po določbi četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Prav tako bo morala pri odločanju upoštevati, da je bil v postopku osebnega stečaja St 1970/2012, za katerega prosilec vlaga prošnjo za dodelitev bpp, izdan zgoraj navedeni sklep o zavrženju predloga za odpust obveznosti z dne 21. 11. 2012, z vsebino navedeno v točki 9 obrazložitve.

Ker je tožba utemeljena, je sodišče ugodilo zahtevku tožeče stranke in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.