Jedro

Okoliščine konkretnega primera so po presoji Vrhovnega sodišča take, da bi utegnile okrniti videz nepristranskosti odločanja sicer stvarno in krajevno pristojnega sodišča.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Kranju.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Zoper tožnika se vodi postopek osebnega stečaja, v katerem je Republika Slovenija (Okrožno sodišče v Ljubljani) priglasila terjatev v višini 826.848,25 EUR. Stečajni upravitelj terjatve ni prerekal, pač pa jo je prerekal stečajni dolžnik po svojem pooblaščencu. Stečajno sodišče je s sklepom o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic stečajnega dolžnika napotilo na uveljavljanje zahtevka za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, kar uveljavlja v tej pravdi.

2. Tožba je bila vložena pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, in sicer zoper Republiko Slovenijo, Okrožno sodišče v Ljubljani. Tožnik navaja, da sporna terjatev temelji na sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. X K 97604/2010 z dne 19. 6. 2015, izdani v kazenskem postopku zoper tožnika, s katero mu je bila odvzeta protipravna premoženjska korist. Ker je navedeno kazensko sodbo izdalo Okrožno sodišče v Ljubljani, tožnik predlaga, da se pristojnost za odločanje v obravnavani pravdni zadevi prenese na drugo stvarno pristojno sodišče, saj naj bi bil podan dvom v nepristranskost sodišča. Okrožno sodišče v Ljubljani naj bi ne moglo odločati o tožbi, ki je vložena prav zoper to sodišče. **Normativno izhodišče**

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku).

4. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, zlasti tudi take, ki bi lahko vzbudile dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Ta se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. V skladu z zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča je treba delegirati pristojnost, če bi bilo zaradi določene relevantne okoliščine lahko omajano zaupanje udeležencev ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča. **Pravna presoja konkretnega primer**a

5. Okoliščine konkretnega primera so po presoji Vrhovnega sodišča take, da bi utegnile okrniti videz nepristranskosti odločanja sicer stvarno in krajevno pristojnega sodišča. Terjatev, katere obstoj je v tej pravdi sporen, je v postopku osebnega stečaja tožnika po Državnem pravobranilstvu priglasila upnica „Republika Slovenija, Okrožno sodišče v Ljubljani“, ki je v tožbi navedena kot toženka. Neobstoj terjatve pa tožnik med drugim utemeljuje tudi z domnevnimi nepravilnostmi (procesne kršitve, zmotna uporaba materialnega prava) v navedenem kazenskem postopku, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

6. Ker je predlog utemeljen, je Vrhovno sodišče za odločanje v tej zadevi določilo Okrožno sodišče v Kranju.