Jedro

V konkretni zadevi tožnik s tožbo izpodbija prvostopenjski upravni akt, sklep tožnikovega skrbnika, s katerim je ta ustavil postopek spremembe stalnega skrbnika tožniku. S tem je nastala situacija, ko je zastopanje tožnika po postavljenem stalnem skrbniku, CSD Domžale, ki je hkrati organ prve stopnje, v tem upravnem sporu neprimerno saj med tožnikom kot varovancem in skrbnikom obstaja navzkrižje interesov.

Zakon določa obveznost centra za socialno delo, da je dolžan pod skrbništvo postaviti osebe, ki jim je po odločbi sodišča odvzeta poslovna sposobnost. Omenjena dolžnost ni fakultativna, kar posledično pomeni, da mora organ osebi pod skrbništvom postaviti skrbnika ali ga spremeniti v okviru postopka, ki ga izvede po uradni dolžnosti. V skladu z izrecno določbo četrtega odstavka 135. čelna ZUP pa lahko organ ustavi postopek, če se je ta začel po uradni dolžnosti. To tudi pomeni, da pristojni organ mora ustaviti postopek, če ugotovi, da ni pogojev za nadaljevanje postopka.

Izrek

I. Tožeči stranki A.A. se v upravnem sporu vodenim pod opr. št. I U 14/2016 postavi skrbnik za poseben primer Center za socialno delo X. II. Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim aktom je Center za socialno delo Domžale (CSD Domžale) po uradni dolžnosti, na podlagi četrtega odstavka 135. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in na podlagi 181. in 185. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), z izrekom pod 1. točko postopek spremembe stalnega skrbnika za A.A., roj. ..., s stalnim prebivališčem B. ustavil, ter pod 2. točko odločil, da posebni stroški postopka niso nastali. V obrazložitvi organ navaja, da je dne 7. 9. 2015 C.C. na zapisnik pred CSD Domžale podala pobudo za zamenjavo oziroma spremembo stalnega skrbnika A.A. Skladno s pobudo je CSD Domžale po uradni dolžnosti začel postopek za spremembo stalnega skrbnika ter pregledal spisovno dokumentacijo CSD Domžale pod št. 12211-8/2012-32 ter tudi drugo dokumentacijo, ki jo CSD Domžale vodi za A.A. in C.C. Okrajno sodišče v Ljubljani je pod opr. št. N 53/2011 z dne 18. 5. 2012 izdalo pravnomočen sklep, s katerim je A.A. delno odvzelo poslovno sposobnost in sicer v delu za zastopanje pred sodnimi in drugimi uradnimi postopki. Na Okrožnem sodišču v Ljubljani C.C. v pravdni zadevi pod opr. št. P 2777/2007-II toži A.A. in njegovo sestro Č.Č. za nedopustnost izvršbe v višini 62.593,89 EUR. Dne 26.1. 2015 je organ prejel dopis Okrožnega sodišča v Celju pod opr. št. P 919/2012, v katerem sodišče CSD Domžale poziva, naj v skladu z drugim odstavkom 81. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na podlagi prvega odstavka 211. člena ZZZDR, tožeči stranki C.C. postavi skrbnika za poseben primer. Sodišče je v tem dopisu navedlo, da je pridobilo psihiatrično izvedeniško poročilo in mnenje, iz katerega je razvidno, da tožeča stranka C.C. ni sposobna sama nastopati na sodišču in zastopati svojih pravnih interesov, saj je pred sodiščem zmedena, raztresena, jeclja, doživi mentalni šok, kar sodišču poraja dvom v pravdno sposobnost tožeče stranke, to je C.C. Skladno z navedenim organ ugotavlja, da ni mogoče ugotoviti, da bi C.C. lahko opravljala skrbniške naloge za A.A., saj še sebe ne zmore zastopati v sodnih postopkih, hkrati pa celo nastopa v sodnem postopku proti A.A., kar pomeni, da ni mogoče ugotoviti, da bi lahko pravilno opravljala skrbniške dolžnosti zanj. ZUP v četrtem odstavku 135. člena določa, da če se je postopek začel po uradni dolžnosti, ga organ lahko ustavi. Odločanje o postavitvi, razrešitvi ter spremembi skrbnika se lahko uvede le po uradni dolžnosti in CSD Domžale je v konkretni zadevi postopek spremembe stalnega skrbnika A.A. uvedel na pobudo C.C. po uradni dolžnosti. Ker je ugotovil, da ni razlogov oziroma pogojev za spremembo stalnega skrbnika, je ta postopek ustavil. Pritožbo zoper odločbo organa prve stopnje je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Tožnik zoper prvostopenjsko odločbo vlaga tožbo in prošnjo za postavitev začasnega zastopnika. V tožbi navaja, da CSD Domžale skrbništvo opravlja neskrbno in zlonamerno, ter mu s tem povzroča nenadomestljivo premoženjsko in nepremoženjsko škodo. Prosi, da se mu za potrebe vložitve kvalificirane tožbe in zastopanje v tem sodnem postopku, v skladu z 82. členom ZPP, na stroške tožene stranke postavi začasnega zastopnika, ki naj bo odvetnik ali notar. V nadaljevanju tožnik navaja, da vlaga tožbo zoper izpodbijano odločbo iz vseh tožbenih razlogov, zaradi kratenja pravice do zaupanja vrednega in skrbnega skrbnika. Sodišču predlaga, da pridobi spis CSD Domžale št. 12211-8/2012-32, katerega naj skrbno preuči, nato opravi glavno obravnavo, na kateri naj poleg njega zasliši njegova sinova in bivšo soprogo, ter na podlagi tožbenih navedb in predloženih dokazov tožbi ugodi, izpodbijani sklep CSD Domžale št. 12211-8/2012-32 z dne 6. 10. 2015 v celoti razveljavi in toženi stranki naloži, da mu za skrbnika postavi bivšo soprogo C.C. V primeru zavrnitve zgornjega predloga tožnik sodišču podrejeno predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in toženi stranki s sodbo naloži, da mu za stalnega skrbnika postavi odvetnika ali notarja.

K I. točki izreka:

3. Sodišče uvodoma ugotavlja, da gre v obravnavanem primeru za tožbo, ki jo je tožnik vložil dne 4. 1. 2016 zoper sklep CSD Domžale št. 12211-8/2012-32 z dne 6. 10. 2015, v zvezi z odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 12007-35/2015/3 z dne 2. 12. 2015 in jo je CSD Domžale izrecno odobril dne 19. 1. 2016. 4. Iz podatkov v izpodbijani odločbi namreč izhaja, da je bila s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. N 53/2011 z dne 18. 5. 2012 tožniku delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer za vse aktivnosti povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki. Tožniku je bil zaradi delnega odvzema poslovne sposobnosti z odločbo CSD Domžale št. 12211-8/2012-9 z dne 22. 9. 2014 za skrbnika imenovan CSD Domžale, ki v skladu s prvim odstavkom 192. člena ZZZDR zastopa varovanca, kar pomeni, da je njegov zakoniti zastopnik. Hkrati ZZZDR v drugem odstavku 213. člena tudi določa, da se varovancu postavi poseben skrbnik v primeru spora med njim in skrbnikom, za sklenitev pravnih opravil med njima, kot tudi v primerih, ko so njune koristi v navzkrižju. ZZZDR pri tem ne določa, kdaj so si koristi skrbnika in varovanca v nasprotju.

5. V upravnem sporu se, ob primerni uporabi določb ZPP (prvi odstavek 22. člena ZUS-1), glede postavitve skrbnika za posebni primer, upoštevajo določbe 82. člena ZPP, ki določa, da se postavi začasni zastopnik stranki le, če se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokaže, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika stranki predolgo trajal, tako da bi zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali obe stranki. V primeru, da je izpolnjen ta pogoj, postavi sodišče stranki začasnega zastopnika, zlasti v naslednjih primerih: (1) če stranka ni pravdno sposobna, pa nima zakonitega zastopnika, (2) če si koristi stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo, (3) če imata obe stranki istega zakonitega zastopnika, (4) če je prebivališče ali sedež stranke neznan, pa stranka nima pooblaščenca, (5) če je stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji v tujini in se ji ni mogla opraviti vročitev. V konkretni zadevi tožnik s tožbo izpodbija prvostopenjski upravni akt, sklep tožnikovega skrbnika, torej CSD Domžale, s katerim je ta ustavil postopek spremembe stalnega skrbnika tožniku. S tem je nastala situacija, ko je zastopanje tožnika po postavljenem stalnem skrbniku, CSD Domžale, ki je hkrati organ prve stopnje, v tem upravnem sporu neprimerno (drugi odstavek 213. člena ZZZDR), saj med tožnikom kot varovancem in skrbnikom obstaja navzkrižje interesov. Ker so tako podane okoliščine iz 82. člena ZPP, je sodišče tožniku v konkretnem primeru postavilo skrbnika za posebni primer kot začasnega zastopnika za ta upravni spor.

6. Sodišče pri tem poudarja, da je, kljub temu, da je CSD Domžale odobril predmetno tožbo in ravnal v korist svojega varovanca-tožnika, na podlagi 212. člena ZZZDR, tožniku v predmetnem upravnem sporu za vsa nadaljnja dejanja postavilo skrbnika za poseben primer, to je CSD X. Skrbnika za poseben primer je dolžan skladno z 211. členom ZZZDR postaviti sam CSD, lahko pa ga določi tudi organ, pred katerim teče postopek, torej tudi sodišče (212. člen ZZZDR). Enako stališče je izoblikovala tudi sodna praksa (prim. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 1166/2015 z dne 10. 6. 2015 in opr. št. II Cp 2032/2012 z dne 19. 9. 2012, sklep Upravnega sodišča RS opr. št. I U 700/2015 z dne 21. 9. 2015).

7. Glede na navedeno bo CSD X. zastopal tožnika v tem upravnem sporu in pri tem varoval njegove premoženjske in druge pravice, koristi in interese. Kot zakoniti zastopnik ima enak položaj, kot bi ga imela stranka (prvi odstavek 79. člena ZPP). Njegova naloga pa preneha po zaključenem postopku.

K II. točki izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je odločitev organa pravilna in zakonita, organ pa je za svojo odločitev navedel pravilne in izčrpne razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

10. Predmet sodne presoje v tem upravnem sporu je sklep CSD o ustavitvi postopka spremembe stalnega skrbnika tožniku. V konkretnem primeru je CSD prejel predlog C.C. da se jo imenuje za stalnega skrbnika tožniku. Glede na določbo 179. člena ZZZDR je CSD dolžan osebi pod skrbništvom postaviti skrbnika. Zakon tako določa obveznost centra za socialno delo, da je dolžan pod skrbništvo postaviti osebe, ki jim je po odločbi sodišča odvzeta poslovna sposobnost. Omenjena dolžnost ni fakultativna, kar posledično pomeni, da mora organ osebi pod skrbništvom postaviti skrbnika ali ga spremeniti v okviru postopka, ki ga izvede po uradni dolžnosti. V skladu z izrecno določbo četrtega odstavka 135. čelna ZUP pa lahko organ ustavi postopek, če se je ta začel po uradni dolžnosti. To tudi pomeni, da pristojni organ mora ustaviti postopek, če ugotovi, da ni pogojev za nadaljevanje postopka.

11. V konkretnem primeru je upravni organ, ko je ugotovil obstoj dveh razlogov iz 181. člena ZZZDR na podlagi katerih oseba ne more biti skrbnik, ravnal pravilno, ko je postopek spremembe stalnega skrbnika po uradni dolžnosti ustavil. Ker je posledično izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Sodišče je, kljub drugačnemu predlogu tožnika, odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).