Jedro

Vojaško urjenje samo po sebi še ne predstavlja nevarne dejavnosti in s tem tveganja, ki bi bilo večje od običajnega. Tudi skoka v jarek globine 1,5 m in širine 0,5 m na vadišču, ki je bilo urejeno in očiščeno, tla pa suha, ni mogoče opredeliti kot nevarno dejavnost. Okoliščina, da je bil revident v času urjenja v polni bojni opremi, te ocene ne more spremeniti, saj je bil revident poklicni vojak in je moral biti teže opreme vajen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 391,98 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo z dne 21. 6. 2005 od sodišča zahteval, naj razsodi, da mu je toženka dolžna plačati odškodnino v znesku 6,100.000,00 SIT (sedaj 25.454,85 EUR) za poškodbo hrbtenice, ki jo je dobil kot pripadnik slovenske vojske na vojaških vajah dne 4. 4. 2002. 2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku deloma ugodilo in razsodilo, da mora toženka v roku 15 dni plačati tožencu odškodnino v znesku 1,429.330,00 SIT (sedaj 5.964,49 EUR) z 12,5 % zamudnimi obrestmi od 13. 7. 2005 do dneva izdaje prvostopenjske sodbe, od takrat dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, v preostalem pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je tudi, da mora tožnik v roku 15 dni toženki povrniti pravdne stroške v višini 53.105,00 SIT (sedaj 221,60 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Zoper to sodbo sta se pravočasno pritožila tako tožnik kot tudi toženka. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo, pritožbi toženke pa ugodilo in sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožnika v celoti zavrnilo, tožniku pa poleg že prisojenih stroškov postopka naložilo še plačilo toženkinih stroškov pritožbenega postopka v znesku 1.288,35 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Zoper odločitev sodišča druge stopnje v zvezi s sodbo prvostopenjskega sodišča vlaga tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004, v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj revizijsko sodišče izpodbijano sodbo v zavrnilnem delu spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in naloži toženki v plačilo tudi vse pravdne stroške.

5. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da se revizija tožnika v celoti zavrne ter tožniku naloži v plačilo stroške odgovora na revizijo z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Na bistvene kršitve določb pravdnega postopka revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (370. člen ZPP). To pomeni, da mora revident vsak očitek postopkovne kršitve jasno opredeliti in konkretizirati. Zgolj pavšalna navedba, da je razlog za vložitev revizije bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ne da bi revident navedel, katera kršitev pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP je bila storjena v postopku pred drugostopenjskim sodiščem, tako ne zadošča, revizijsko sodišče pa na tak očitek ne odgovarja.

8. Neutemeljen je tudi revizijski očitek o zmotni uporabi materialnega prava. Revident zatrjuje, da je sodišče druge stopnje napačno uporabilo pravni standard nevarne dejavnosti, ki je podlaga za objektivno odškodninsko odgovornost toženke po določbi 150. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001, v nadaljevanju OZ). Revizijsko sodišče poudarja, da je nevarna dejavnost kot pravni standard takšna dejavnost, ki po svoji naravi in načinu opravljanja pomeni povečano nevarnost za življenje in zdravje ljudi. Kriterij nevarne dejavnosti pri poklicnih vojakih je treba presojati strožje, kot pri civilistih(1). Vojaško urjenje samo po sebi še ne predstavlja nevarne dejavnosti in s tem tveganja, ki bi bilo večje od običajnega. Tudi skoka v jarek globine 1,5 m in širine 0,5 m na vadišču, ki je bilo urejeno in očiščeno, tla pa suha, ni mogoče opredeliti kot nevarno dejavnost. Okoliščina, da je bil revident v času urjenja v polni bojni opremi, te ocene ne more spremeniti, saj je bil revident poklicni vojak in je moral biti teže opreme vajen. Pravilna je torej razlaga drugostopenjskega sodišča, da vaje, pri kateri se je revident poškodoval, ni mogoče šteti za nevarno dejavnost, glede na to pa je pravilen nadaljnji sklep, da v tem primeru ni mogoče uporabiti pravil o objektivni odškodninski odgovornosti.

9. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da uveljavljana revizijska razloga nista podana, zato je neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

10. Odločitev, da tožnik sam krije svoje stroške revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP in je zajeta z izrekom revizijske odločbe. Na podlagi navedenih določb pa mora tožnik toženki povrniti tudi njene stroške odgovora na revizijo v znesku 391,98 EUR (700 točk po 0,459 EUR, kar znaša 321,30 EUR, 20 % DDV, kar znaša 64,26 EUR, 2 % materialne stroške, kar znaša 6,43 EUR).

Op. št. (1): Tako Vrhovno sodišče Republike Slovenije v odločbi opr. št. II Ips 56/2007.