Jedro

Ob upoštevanju, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga, da je bil tožnik starejši od 55 let varovana kategorija po 114. členu ZDR in ni uveljavil sodnega varstva ali arbitražne odločitve v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi in minimalnih pogojev za upokojitev ne bi izpolnil do 14. 1. 2015, ko bi se izteklo obdobje 25-ih mesecev, temveč šele 15. 11. 2015, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.

Izrek

I. Pritožba vložnice A.A. se zavrže. II. Pritožba tožnika se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba Zavoda RS za zaposlovanje, Območna enota B., št. ... z dne 24. 5. 2013 in odločba Republike Slovenije, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. ... z dne 24. 3. 2014 ter da se mu prizna pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo in da mu je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila A.A. in tožnik zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.

3. Pritožnica A.A. v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje pri odločanju ni upoštevalo popravnega sklepa z dne 22. 11. 2012 v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in glede na popravni sklep ni izvedlo predlaganih dokazov, to je zaslišanja delodajalke odvetnice A.A. in odvetnice C.C. in je posledično zaradi neizvedenih predlaganih dokazov, dejansko stanje nepopolno in zmotno ugotovilo. Tožnik pravnega varstva ni zahteval, ker mu je bilo v postopku v zvezi z odpovedjo jasno povedano, da mu odpoveduje pogodbo o zaposlitvi zaradi nesposobnosti, kar bi zagotovo potrdil, če bi ga sodišče prve stopnje zaslišalo. Tožnik kljub svoji izobrazbi ni dosegel pričakovanih rezultatov, saj je večkrat prihajalo do napak, zamude pri opravljanju del in površno opravljenega dela. Tožnik je delo v pisarni opravljal brez potrebne skrbnosti, na kar je bil vsakokrat opozorjen. Z leti se stanje ni izboljšalo, temveč je interes tožnika za opravljanje del, za katere je sklenil pogodbo o zaposlitvi, upadal. Tožnik je kot magister elektrotehnike ves čas iskal zaposlitev na svojem strokovnem področju, vendar je zaradi starosti ni našel. Opisuje, da je v mesecu oktobru leta 2012 s strani tožnika pri opravljanju dela prišlo do večje napake, saj je elektronsko prijavo terjatve v stečajnem postopku pod opr. št. St 1277/2012 na Okrožno sodišče v Kopru oddal prepozno, kljub opozorilu, da je oddaja elektronske vloge na dan 23. 10. 2012 nujna. Dne 2. 11. 2012 je Okrožno sodišče v Kopru izdalo sklep, s katerim je prijavo terjatev kot prepozno zavrglo, ker je bila prijava po elektronski pošti vložena dne 26. 10. 2012. 4. Tožnik v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje pri vročanju ni upoštevalo popravnega sklepa z dne 22. 11. 2012 in v zvezi s popravnim sklepom ni izvedlo predlaganih dokazov, to je zaslišanje tožnika in odvetnic C.C. in A.A.. Upravni sklep pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 11. 2012, do katerega se sodišče sploh ni opredelilo, je tožnik priložil že k dopolnitvi pritožbe zoper odločbo Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe B., št. ... z dne 24. 5. 2013. Tožena stranka se v odločbi z dne 24. 3. 2014 do popravnega sklepa tudi ni opredelila. Iz dopolnitve pritožbe z dne 17. 9. 2013 jasno izhaja, da je tožnik vedel, da mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi nesposobnosti in ne iz poslovnih razlogov, kot je to odvetnica C.C. pomotoma navedla v sklepu z dne 13. 11. 2012, kar bi tudi izpovedal, če bi ga sodišče zaslišalo. Delodajalka odvetnica A.A., bi na zaslišanju natančno pojasnila razloge za odpoved zaradi nesposobnosti in za svoje trditve sodišču predložila dokaze. Tožeča stranka je v dopolnitvi pritožbe z dne 17. 9. 2013 natančno pojasnila, da je prišlo do pisne napake, saj je kot razlog redne odpovedi odvetnica navedla, da gre za odpoved iz poslovnih razlogov, kar pa ne predstavlja dejanskega razloga odpovedi delovnega razmerja. S popravnim sklepom z dne 22. 11. 2013, ki ga je pripravila pooblaščenka delodajalca, odvetnica C.C. iz D., je šlo za popravo pisne napake. Tožena stranka je navedla, da takšen naknadno izdan popravni sklep ne more biti pravno veljaven, pri čemer svoje trditve ni pojasnila. Sklicuje se na 328. člen Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), ki ureja postopek v zvezi s popravo sodbe zaradi pisnih napak, ki se popravljajo s sklepom. Meni, da je nerazumljivo stališče tožene stranke. Tožniku je očitano, da ni uveljavil sodnega varstva v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi ali arbitražne odločbe. Kot je tožnik že navedel, mu je bilo znano, da mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi nesposobnosti, saj je prihajalo do ponavljajočih napak pri opravljanju dela, v letu 2012 pa tudi do težje napake, saj dela ni opravljal s potrebno skrbnostjo, na kar ga je delodajalec večkrat opozoril. Tožnik pravnega varstva zoper odpoved ni uveljavljal, saj mu je bilo znano, da dela ne opravlja strokovno in kakovostno, saj mu je bilo pravo tuje. Poleg tega pa tožnik pravnega varstva ni zahteval, ker je bil seznanjen s popravnim sklepom, ter prepričan, da je ne glede na napako v odpovedi upravičen do nadomestila za čas brezposelnosti v trajanju 25 mesecev in po izteku 25 mesecev do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz 68. člena Zakona o urejanju trga dela (Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZUTD). Ob upoštevanju določbe 394. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2) je štel, da je po izteku 25 mesecev prejemanja nadomestila, to je na dan 14. 1. 2016 upravičen še do plačila prispevkov po 68. členu ZUTD, saj mu po izteku 25 mesecev do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjka še manj kot eno leto. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, saj je pri svoji odločitvi napačno uporabilo 394. člen ZPIZ-2, ki govori o varstvu pričakovanih pravic za brezposelne. Nadalje navaja, da so podatki, ki jih je za potrebe tega postopka v predsodnem in sodnem postopku podal Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS netočni in pomanjkljivi.

5. Pritožba vložnice A.A. ni dovoljena, pritožba tožnika pa ni utemeljena.

K pritožbi vložnice A.A. 6. Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka (prvi odstavek 343. člena ZPP), oziroma jo v skladu s 352. členom ZPP zavrže pritožbeno sodišče. 7. Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo.

8. Zoper sodbo izdano na prvi stopnji se smejo stranke pritožiti v 15-ih dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni v ZPP določen kakšen drug rok.

9. Skladno s prvim odstavkom 201. člena ZPP ima tudi stranski intervenient pravico dajati predloge in opravljati vsa pravdna dejanja v rokih, v katerih bi lahko to storila stranka, ki se ji je pridružil. 10. Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. V Ps 905/2014 z dne 10. 10. 2016 zavrnilo stransko intervencijo odvetnice A.A. na strani tožeče stranke. Sodišče druge stopnje je takšen sklep potrdilo kot pravilen in zakonit in zavrnilo pritožbo.

11. V konkretnem primeru je pritožnica A.A. pritožbo zoper sodbo vložila v svojem imenu. Ker v tem postopku ni pravdna stranka, niti stranski intervenient ali pooblaščenka, ni imela pravice vložiti pritožbe, zaradi česar je pritožbeno sodišče v skladu s 352. členom ZPP pritožbo pritožnice kot nedovoljeno zavrglo.

K pritožbi tožnika

12. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje.

13. Sodišče prve stopnje je v skladu z 81. členom v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2000 in 10/2004 v nadaljevanju ZDSS-1) v tem postopku presojalo pravilnost in zakonitost odločbe Zavoda RS za zaposlovanje, Območne enote A., št. ... z dne 24. 5. 2013 in odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. ... z dne 24. 3. 2014. S prvostopno odločbo z dne 24. 5. 2013 je Zavod RS za zaposlovanje, Območna enota B., potrjeno z dokončno odločbo tožene stranke z dne 24. 3. 2014, zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do nadomestila med brezposelnostjo, ker je ugotovil, da je podan izključitveni razlog iz 8. točke 63. člena ZUTD. Štel je, da je tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi delodajalčeve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo pred odpovedjo, delavec pa v zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva. Ker bi se mu pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo odmerila za največ 25 mesecev, to je do 14. 1. 2015, mu ne bi bilo to nadomestilo zagotovljeno do izpolnitve minimalnih pogojev za upokojitev (15. 11. 2015). Sporno v tej zadevi je, iz katerega razloga oziroma, na kateri pravni podlagi je tožniku prenehalo delovno razmerje. Tožnik se namreč ne strinja, da mu je delovno razmerje prenehalo iz poslovnega razloga in uveljavlja, da mu je delovno razmerje prenehalo zaradi nesposobnosti in se ne strinja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo popravnega sklepa z dne 22. 11. 2012. 14. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik v vlogi dne 21. 12. 2012, s katero je uveljavljal priznanje pravice do nadomestila za primer brezposelnosti, navedel, da mu je dne 14. 12. 2012 prenehalo obvezno zavarovanje iz razloga redne odpovedi s strani delodajalca in da ni uveljavljal sodnega varstva. K vlogi je predložil redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 13. 11. 2012. V utemeljitvi odpovedi je navedeno, da delodajalec zaradi poslovnih razlogov odpoveduje pogodbo o zaposlitvi zaradi reorganizacije pravosodnega sistema in s prenosom pooblastil izključno na notarje v postopkih zemljiške knjige in sodnega registra ter dednih postopkov, slabše ekonomske moči strank ter izgube dolgoletnih strank zaradi njihove insolventnosti, delodajalec zmanjšuje obseg poslovanja v odvetniški pisarni in na novo reorganizira sistemizacijo v pisarni, zato je prenehala potreba po opravljanju dela in nalog administrator I. Po novi sistemizaciji so v pravni pisarni predvideni le pravniki s pravosodnim izpitom, vsa ostala dela pa se po pogodbi opravljajo po zunanjih izvajalcih. Ti razlogi onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja med delodajalcem in delavcem pod pogoji, ki so bili dogovorjeni v pogodbi o zaposlitvi. Nadalje je navedeno, da delodajalec nima možnosti, da bi delavca zaposlil pod spremenjenimi pogoji ali mu ponudil drugo delovno mesto glede na novo sistemizacijo del in nalog ter na zmanjšanje obsega dejavnosti.

15. Med dokumentacijo se nahaja še popravni sklep z dne 22. 11. 2013 (ali z dne 22. 11. 2012), v katerem je navedeno, da je delodajalka po odpravku pisne redne odpovedi ugotovila, da je pomotoma zapisan kot razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi poslovni razlog namesto dejanski razlog neizpolnitve pogojev delavca oziroma nezmožnost za opravljanje dela, ker delavec nima ustrezne pravne izobrazbe. Po tožnikovih navedbah mu je ta sklep odvetnica pismeno posredovala 16. 9. 2013, tožnik pa ga je tožencu skupaj z dopolnitvijo pritožbe posredoval tožencu 17. 9. 2013. To je že po preteku 15-dnevnega roka za vložitev pritožbe zoper prvostopno odločbo z dne 24. 5. 2013. 16. Tožena stranka navedenega popravnega sklepa tudi ni upoštevala in v tej smeri niti ni vodila postopka ter posledično na drugi pravni podlagi kot prvostopni organ o nadomestilu za primer brezposelnosti, ni odločala.

17. Že iz tega razloga in dejstva, da so bili v odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedeni razlogi, ki se nanašajo na odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage, da bi upoštevalo popravni sklep. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov sta podpisali obe stranki, delavec in delodajalka. Ne glede na navedbe, da je po odpravku pisne redne odpovedi delodajalka ugotovila, da je pomotoma napisan poslovni razlog kot razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, je tožnik popravni sklep toženi stranki posredoval šele z dopolnitvijo pritožbe 17. 9. 2013, to je že po tem, ko je bila izdana prvostopna zavrnilna odločba z dne 24. 5. 2013. Razen tega se tožnik v pritožbi vloženi zoper prvostopno odločbo na popravni sklep in na kakšno pomoto sploh ni skliceval, niti na to, da mu je delovno razmerje prenehalo zaradi nesposobnosti. Tudi sicer se glede na določbo 328. člena ZPP, na katero se sklicuje pritožba, poprave pomot v odločbi ali sklepih nanašajo na pisne, računske in druge očitne pomote tehnične narave. S popravo pomote se ne ustvarja ničesar novega in tudi ne spreminja odločba. S popravo se doseže samo to, da odločba izraža stanje kot je bilo ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo ali da odločba izraža pravni učinek, ki ustreza temu stanju. S popravo ni mogoče popravljati zmot v izjavi volje, do katerih je prišlo pri izdaji odločbe, niti vsebinskih zmot, kot npr. zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega prava na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja.

18. Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo, da je tožniku pogodba o zaposlitvi prenehala zaradi poslovnih razlogov in v tej smeri presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb, ne da bi izvajalo predlagane dokaze v zvezi s predloženim popravnim sklepom, ker je bilo dejansko stanje dovolj razčiščeno.

19. Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve je podana v določbah ZUTD. Ta v 63. členu določa, da pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji. Šteje se, da je po svoji krivdi ali volji postal brezposeln starejši delavec, ki mu ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga oziroma če delavec zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva.

20. V konkretnem primeru je v zvezi s citirano določbo 63. člena ZUTD povezano vprašanje, ali je tožniku prenehalo delovno razmerje v nasprotju z določbo 114. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami, v nadaljevanju ZDR), ki določa za starejšega delavca posebno varstvo pred odpovedjo. Tega posebnega varstva pred odpovedjo pa starejši delavec nima, če mu je zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino, konkretno minimalnih pogojev določenih v 36. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1), veljavnem do 31. 12. 2012. 21. Tožnik rojen 10. 9. 1956 je bil ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov star 55 let tako, da je bil glede na 201. člen ZDR starejši delavec. Glede na starost tožnika ob prenehanju delovnega razmerja, bi mu lahko pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga glede na 114. člen ZDR zakonito prenehala le ob njegovem pisnem soglasju, ali če bi mu bila zagotovljena pravica do denarnega nadomestila za brezposelnost, do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino, pri tem pa nedvomno pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost ni mogoče enačiti s pravico do plačila prispevkov, kot zmotno meni pritožba.

22. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje na podlagi podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije o izpolnjevanju minimalnih pogojev tožnika za upokojitev po določbah ZPIZ-1 z dne 12. 7. 2016 ugotovilo, da bi tožnik ob pogoju neprekinjenega pokojninskega in invalidskega zavarovanja po 14. 12. 2012 dopolnil 40 let skupne pokojninske dobe na dan 15. 11. 2015. Ker bi tožnik nadomestilo za primer brezposelnosti skladno s 6. alinejo prvega odstavka 60. člena ZUTD lahko kot brezposelna oseba uveljavil v trajanju 25 mesecev od prenehanja pogodbe o zaposlitvi, to obdobje 25-ih mesecev pa bi se izteklo 14. 1. 2015, to je še pred izpolnitvijo minimalnih pogojev 15. 11. 2015, je sodišče prve stopnje pravilno tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo tudi na tej pravni podlagi.

23. Ob upoštevanju, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga, da je bil tožnik starejši od 55 let varovana kategorija po 114. členu ZDR in ni uveljavil sodnega varstva ali arbitražne odločitve v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi in minimalnih pogojev za upokojitev ne bi izpolnil do 14. 1. 2015, ko bi se izteklo obdobje 25-ih mesecev, temveč šele 15. 11. 2015, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Posledično je pravilno na podlagi 81. člena ZDSS-1 štelo, da sta izpodbijani zavrnilni odločbi pravilni in zakoniti.

24. Za pritožbeno rešitev zadeve ni pomembno, zakaj tožnik ni uveljavljal sodnega varstva. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo razloge, zaradi katerih v obravnavanem primeru ne pride v poštev 68. člen ZUTD v zvezi s priznanjem pravice do plačila prispevkov. Pritožba se neutemeljeno sklicuje na 394. člen ZPIZ-2 glede pričakovanih pravic za brezposelne osebe, ker v konkretnem primeru ne gre za dejanski stan iz citirane določbe, torej da bi bil tožnik na dan 31. 12. 2012 uživalec nadomestila za primer brezposelnosti in bi mu bile iz tega naslova zagotovljene pričakovane pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Brez podlage in tudi neutemeljeno, se pritožba sklicuje na nepravilne podatke, ki jih je posredoval Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, pri tem pa ne navede, zakaj so podatki napačni in kateri podatki so pravilni.

25. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.