Jedro

Nepristranskosti okrožnega sodišča ne omaje dejstvo, da je stranka v sporu s sodnico okrajnega sodišča, ki je v isti stavbi.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Kopru je Republika Slovenija vložila tožbo, ki se obravnava v pravdnem postopku P 22/2023 Okrožnega sodišča v Kopru. Druga toženka, ki je na tožbo odgovorila, je istega dne z ločeno vlogo predlagala tudi prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog najprej utemeljuje z dejstvom, da je bila drugi toženki s strani Okrajnega sodišča v Novi Gorici izrečena sankcija, v skladu s katero se ji prepoveduje približevanje sodnici A. A. in prepoveduje navezovanje stikov z njo. A. A. je sodnica pri Okrajnem sodišču v Kopru, ki ima svoje prostore v isti stavbi kakor Okrožno sodišče v Kopru. Druga toženka tako trdi, da bi bila lahko z obravnavo pred Okrožnim sodiščem v Kopru izpostavljena potencialni kršitvi navodil, ki so ji bila odrejena z navedeno sodno odločbo.

2. V nadaljevanju pojasnjuje, kako je do spora s sodnico A. A. sploh prišlo. Ta sodnica je namreč vodila postopke, na podlagi katerih se je bila druga toženka dolžna izseliti iz svoje nepremičnine. Izselitev iz stanovanja je bila posledica napake sodnice A. A., kar je zgodba, ki je na obali notorna. Sodnica A. A. je bila vmes tudi disciplinsko premeščena.

3. Dalje pojasnjuje, da se je v boju za svoje pravice poslužila "nekoliko nekonvencionalnih pristopov". Med drugim je skoraj dnevno protestirala pred Okrajnim sodiščem v Piranu, najmanj enkrat tedensko pa tudi pred stavbo Okrajnega in Okrožnega sodišča v Kopru. Tako je druga toženka vsem sodnikom in drugim zaposlenim v stavbi koprskega sodišča dobro znana. Gre tudi za sodelavce sodnice A. A. 4. Nepristranskost v odnosu do druge toženke je bila okrnjena tudi že izkustveno. Gre za vprašanje dodelitve brezplačne pravne pomoči v zvezi z vložitvijo ustavne pritožbe. Okrožno sodišče v Kopru je namreč o brezplačni pravni pomoči izdalo sklep šele 16. 2. 2023, čeprav se je rok za vložitev ustavne pritožbe iztekel že 10. 2. 2023. 5. Tožnica je na predlog za prenos pristojnosti odgovorila ter sodišču predlagala, naj ga zavrne. Osrednja teza tožničinega odgovora je, da z udeležbo na sodnih obravnavah druga toženka ne more kršiti izrečenega ukrepa (ne)približevanja. Sicer pa v predmetnem pravdnem sporu ne odloča sodnica A. A. Zato razmerje z njo ne more biti razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče. 6. Predlog ni utemeljen.

7. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

8. Predlagateljica prenosa pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče ponuja več razlogov, ki po njeni tezi utemeljujejo tak predlog. Prva okoliščina je ovira, ki naj bi ji jo predstavljala sodna odločba, s katero ji je bilo prepovedano približevati se sodnici A. A. Ta okoliščina po prepričanju Vrhovnega sodišča ne utemeljuje predloga za delegacijo. Tako je zato, ker vabilo na sodno obravnavo, na katerega bi se druga toženka kot stranka odzvala, izključuje protipravnost takšnega ravnanja. Gre torej za izjemo od naložene ji prepovedi približevanja konkretni sodnici.

9. Predloga za prenos pristojnosti prav tako ne more utemeljiti strankin spor z eno izmed sodnic sodišča, ki se nahaja v isti stavbi kot sodišče, ki zadevo obravnava. Potencialni izločitveni razlog, ki bi utemeljeval izločitev enega sodnika, še ne pomeni, da o zadevi ne morejo nepristransko odločati ostali sodniki tega sodišča. To velja tem bolj, če se potencialni izločitveni razlog tiče sodnika, ki sodniško službo opravlja na drugem sodišču, dasiravno v isti zgradbi kot je sodišče, ki o zadevi odloča. 10. Nepristranskost Okrožnega sodišča v Kopru pa nazadnje ne more biti omajana niti z okoliščino, da naj bi druga toženka pred tem sodiščem periodično protestirala. Strankino uresničevanje svobode izražanja, četudi naperjeno zoper konkretno sodišče, ne more biti razlog, ki bi omajal videz nepristranskosti tega sodišča. Gre za strankino lastno izbiro in lastno ravnanje, ki pri povprečnem opazovalcu ne more vzbujati utemeljenega suma, da bodo vsi sodniki tega sodišča ravnali v razmerju do takšne stranke neprofesionalno in nestrokovno. Za tak sklep ni razumne podlage.

11. Ker je tako, je Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti zavrnilo (67. člen ZPP).