Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbe Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4224-1886/2010-5-08-222-06 z dne 6. 5. 2015, št. DT 4224-3119/2011-4-08-222-06 z dne 1. 6. 2015 in št. DT 4224-5882/2012-7-08-222-06 z dne 3. 6. 2015. Z njimi je bilo tožniku od njegovega solastniškega deleža (50 %) odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč za leta 2010, 2011 in 2012, in sicer za nezazidani stavbni zemljišči parc. št. ... in ... k. o. X., v izmerah 1.178 m2 in 1.702 m2, v zneskih 761,70 EUR, 776,20 EUR in 797,27 EUR. Pritožbe zoper navedene odločbe je Ministrstvo za finance z odločbami, št. DT-499-13-305/2015-2 z dne 29. 7. 2015, št. DT-499-13-335/2015-2 z dne 2. 9. 2015 in št. DT-499-13-336/2015-2 z dne 2. 9. 2015, zavrnilo kot neutemeljene.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo pa spremeni tako, da odpravi izpodbijane upravne akte, podrejeno, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Zahteva povračilo stroškov upravnega spora.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga.1

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010). Revident z vprašanjem, "ali se za zemljiško parcelo, do katere niso pripeljani komunalni vodi za oskrbo s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop do javne ceste, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za nezazidano stavbno zemljišče v smislu tretjega odstavka 218. člena oziroma prvega in četrtega odstavka 218.b člena Zakona o graditvi objektov" (v nadaljevanju ZGO-1), teh zahtev ni izpolnil. 7. S tako postavljenim vprašanjem dejansko zahteva razlago pojmov "urejen dostop do javnega cestnega omrežja" in "možnost izvedbe priključkov na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje" iz četrtega odstavka 218.b člena ZGO-1, kar sam razume na način, da morajo biti komunalni vodi navedene javne infrastrukture in dostop do javne ceste "pripeljani" do vsake zavezančeve zemljiškoknjižne parcele. Vendar revident tega stališča ne pojasni, s tem pa tudi ne, zakaj je nepravilna razlaga sodišča prve stopnje, da se urejen dostop in možnost izvedbe komunalnih priključkov v postopku za odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče omejujeta na presojo možnosti njihove dejanske uresničitve, medtem ko je pravna dopustnost priključevanja preko zemljišča v lasti drugega predmet presoje v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.

8. Poleg tega je očitno, da vprašanje vsaj z vidika urejenega dostopa do javnega cestnega omrežja ni pomembno po vsebini zadeve. Iz dosedanjih dejanskih ugotovitev, na katere je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), izhaja (10. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), da je dostop do obeh revidentovih zemljišč že zagotovljen, in sicer po nekategorizirani javni cesti, ki je javno dobro (naštete so parcelne številke, po katerih poteka). Navedba sodišča o dodatni možnosti dostopa do zemljišča parc. št. ... k. o. X., ki bi si ga revident moral šele zagotoviti z gradnjo priključka preko zemljišča par. št. ... k. o. X. in za to predhodno pridobiti služnost, za odmero nadomestila tako ni odločilna.

9. Ker pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan, jo je Vrhovno sodišče zavrglo (89. člen ZUS-1).

K II. točki izreka:

10. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015.