Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je miselni tok nasprotne udeleženke upočasnjen in usmerjen v točno določene dogodke v preteklosti. Izkazalo se je tudi, da se nasprotna udeleženka določenih dogodkov, ki se nanašajo na njeno osebno življenje, ni spomnila. Sodišče je imelo tako zadostne razloge za dvom, ali je nasprotna udeleženka sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, ter je utemeljeno (in v skladu z zakonom) postavilo izvedenko psihiatrične stroke, na njeno pobudo pa še izvedenko klinične psihologije in nevropsihologije odraslih.
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Udeleženki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotna udeleženka postavi pod skrbništvo (I. točka izreka); da se za skrbnika imenuje Center za socialno delo X., enota Y. (II. točka izreka); da je skrbnik dolžan v varovankinem imenu in na njen račun storiti vse, kar sodi v redno poslovanje in upravljanje njenega premoženja ter jo zastopati v zvezi z urejanjem in uveljavljanjem vseh njenih pravic, interesov in koristi (III. točka izreka); da mora voditi evidenco o svojem delu (IV. točka izreka); da se nasprotni udeleženki odvzame aktivna in pasivna volilna pravica (V. točka izreka); da je center za socialno delo dolžan v 30-ih dneh po pravnomočnosti sklepa izvesti postopek popisa in cenitve premoženja (VI. točka izreka) in da je nasprotna udeleženka dolžna predlagateljici povrniti njene stroške postopka (VII. točka izreka).
2. Nasprotna udeleženka izpodbija sklep iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi ter sklep spremeni tako, da predlog za odvzem poslovne sposobnosti oziroma postavitev pod skrbništvo zavrne. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišču prve stopnje očita, da pred postavitvijo izvedenca medicinske stroke ni ugotavljalo njene trajne nesposobnosti skrbeti zase, niti ne ogroženosti njenih pravic in koristi. Slepo je sledilo določbi 48. člena ZNP in posledično zavzelo napačno stališče, da o odvzemu poslovne sposobnosti ne more odločiti, ne da bi pred odločitvijo pridobilo mnenje strokovnjaka medicinske stroke. To je v nasprotju s sodno prakso, zlasti s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1079/2020. Kljub okoliščinam, ki so izkazovale, da je že ves čas skrbela sama zase in pri tem ni ravnala v lastno škodo, se je sodišče prve stopnje odločilo vnaprej ugotavljati, če je njeno razumevanje kakorkoli prizadeto, kar je nedopustno. Sodišče prve stopnje je nato naknadno presojalo njene življenjske okoliščine, življenjski stil in odločitve ter jih interpretiralo v luči v postopku pridobljenega izvedenskega mnenja. Ob zaslišanju je na vprašanja podajala jasne in pravilne odgovore. Nepoznavanje odgovorov na nekatera vprašanja na presojo sodišča prve stopnje ne bi smelo vplivati v tolikšni meri, kot je, saj sta s predlagateljico že dolga leta v sporu. Ves čas postopka je sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Zdravstveno stanje se ji ni bistveno spremenilo od zadnjega ugotavljanja njene poslovne sposobnosti. Izpodbijani sklep je nezakonit, saj temelji na nepravilnem, pristranskem in mestoma kontradiktornem izvedenskem mnenju. Blodnjavo motnjo so ji diagnosticirali, ne da bi se kateri od izvedencev ukvarjal z vprašanjem, ali so morda njena stališča in trditve resnične in imajo podlago v resničnih dejstvih. Mnenja izhajajo iz neizkazane predpostavke, da si je dogodke v zvezi s predlagateljico izmislila. Izvedenka psihiatrične stroke je na motnje kratkoročnega spomina in vzdrževanja pozornosti sklepala na podlagi dejstva, da ji ni znala povedati, kaj je na televiziji gledala nazadnje, da je nepravilno odgovorila na vprašanje, kdo je predsednik države, da ni vedela povedati za predsednika vlade, opisati njegove funkcije in funkcije državnega zbora. Gre za neprimerna vprašanja za presojo njene poslovne sposobnosti, saj je oseba iz kmečkega okolja, ki se ni ukvarjala ali zanimala za politiko, državne funkcije in organe ter njihove pristojnosti. Nezainteresiranost za politiko in politični sistem še ne pomeni opravilne nesposobnosti. Tudi izvedenka nevropsihološke stroke je v svojem mnenju podala zaključke, ki nimajo osnove v dejanskih dogodkih. Da njen spomin ni oškodovan do mere, ki bi ji onemogočal skrb zase in za lastne koristi, kažejo nedavne razmere povezane z epidemijo COVID-19 in to, da se je sama odločila in uredila selitev v dom za starejše občane. Ugotovljena prisotnost blage demence in manjšega kognitivnega upada, pa tudi zatrjevane (vendar nedokazane) blodnjave motnje, pri čemer je sicer samostojno skrbela zase, za svoje premoženje in svoje potrebe, ne utemeljujejo odvzema poslovne sposobnosti. Popoln odvzem poslovne sposobnosti je utemeljen samo, kadar oseba ne razpolaga več s sposobnostjo za samostojno odločanje na nobenem področju pravnega življenja. Sodišče prve stopnje je zanemarilo, da je ves čas brez pomoči tretjih skrbela zase v vseh pogledih. Upad njenih umskih sposobnosti ni tako hud, da ne bi zmogla skrbeti za svoje pravice in koristi ter pri tem ustrezno dojeti pomena in posledic svojih dejanj. Za odvzem poslovne sposobnosti oziroma postavitev odrasle osebe pod skrbništvo bi morala obstajati neposredna nevarnost ogrožanja njenih pravic in interesov ali pravic in interesov drugih oseb in ne samo potencialna nevarnost, na kakršni temelji odločitev v tem postopku. S strani zdravnika, ki je izdal potrdilo o njeni sposobnosti za vožnjo motornega vozila, je bilo nedvoumno ugotovljeno, da njeno kognitivno stanje v bistvenem ne odstopa od povprečnega. Z ničemer ni izkazano, da ni sposobna brez škode skrbeti zase ter za svoje pravice in koristi. Zato je izpodbijani sklep v celoti nezakonit in predstavlja grobo kršitev njenih pravic.
3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da nasprotna udeleženka (rojena 1938) zaradi duševne motnje - sindroma demence in kognitivnega upada ni sposobna ustrezno razumeti pomena svojih dejanj, odločitev in izjav ter pravnih posledic, ki iz takšnih izjav izhajajo. Nasprotna udeleženka potrebuje pomoč na vseh področjih svojega življenja, to je pri finančnih, pravnih in upravnih poslih, upravljanju s svojim premoženjem in sprejemanju odločitev povezanih s svojim zdravjem in zdravljenjem. Zato jo je sodišče prve stopnje postavilo pod skrbništvo ter ji odvzelo aktivno in pasivno volilno pravico.
6. ZNP1 v določbah od 44. do 56. člena ureja postopek za odvzem poslovne sposobnosti. V njem odloča sodišče o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola in mamil ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (44. člen ZNP). Sodišče mora torej ugotoviti izpolnjenost pogoja, da stranka zaradi kakšnega vzroka, ki vpliva na njeno psihofizično stanje, ni sposobna skrbeti sama zase, za svoje pravice in koristi.
7. Odločitev sodišča prve stopnje, da so pri nasprotni udeleženki podani zdravstveni razlogi za popoln odvzem poslovne sposobnosti oziroma njeno postavitev pod skrbništvo ter za odvzem pravice voliti in biti voljen, je pravilna in prepričljivo obrazložena. Omenjeno sodišče je natančno ugotovilo relevantno dejansko stanje in jasno obrazložilo okoliščine, ki narekujejo sprejeto odločitev. Pri njej se je oprlo predvsem na izvedensko mnenje izvedenk psihiatrične in klinično - nevropsihološke stroke, postavljenih v tem postopku, pa tudi izpovedbo nasprotne udeleženke, ki je bila pred sodiščem prve stopnje zaslišana.
8. Ne držijo pritožbene navedbe, da se sodišče prve stopnje pred postavitvijo izvedenk ni prepričalo o stanju nasprotne udeleženke, da je naknadno presojalo njene življenjske okoliščine in ravnalo v nasprotju s sodno prakso. V zadevi I Cp 1073/2020, na katero se sklicuje nasprotna udeleženka, je bil zavrnjen predlog za postavitev osebe pod skrbništvo, ne da bi sodišče prve stopnje v postopku imenovalo izvedenca, saj se je predhodno z izvedenimi zaslišanji prepričalo, da je oseba sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Pojasnjeno je bilo, da ni dopustno kar vnaprej oziroma že na začetku postopka postaviti izvedenca psihiatrične stroke, temveč da mora sodišče najprej ugotoviti konkretne okoliščine primera. To je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi tudi storilo. Zaslišalo je nasprotno udeleženko in laično presodilo, da so ji upadle kognitivne sposobnosti, saj nasprotna udeleženka ni razumela vseh zastavljenih vprašanj in je mestoma podala delne in nerazumljive odgovore. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je njen miselni tok upočasnjen in usmerjen v točno določene dogodke v preteklosti. Izkazalo se je tudi, da se nasprotna udeleženka določenih dogodkov, ki se nanašajo na njeno osebno življenje, ni spomnila.2 Omenjeno sodišče je imelo tako zadostne razloge za dvom, ali je nasprotna udeleženka sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, ter je utemeljeno (in v skladu z zakonom) postavilo izvedenko psihiatrične stroke, na njeno pobudo pa še izvedenko klinične psihologije in nevropsihologije odraslih.
9. Izvedensko mnenje, ki sta ga izvedenki pripravili skupaj, je tudi po presoji pritožbenega sodišča strokovno, natančno in jasno. V njem ni moč zaslediti nedoslednosti, ki jih neutemeljeno uveljavlja nasprotna udeleženka. Slednja je na izvedensko mnenje podala pripombe, do katerih sta se v ustni dopolnitvi mnenja natančno in izčrpno opredelili že izvedenki, nanje pa je prepričljivo odgovorilo tudi sodišče prve stopnje. Pritožbeno vztrajanje pri že podanih pripombah ne omaje verodostojnosti vsebine izvedenih dokazov niti izdelane dokazne ocene. Zanesljivo je bilo ugotovljeno, da je bila pri nasprotni udeleženki že v letu 2017 podana preganjalna blodnjavost v sklopu začetne demence3, upad njenih kognitivnih sposobnosti pa se je do danes še poglobil. 10. Pritožbeni očitki v zvezi z blodnjavo motnjo niso utemeljeni, saj izvedensko mnenje ne temelji na tej okoliščini, temveč sta izvedenki ugotovili, da je razlog za kognitivni upad pri nasprotni udeleženki demenca. Pojasnili sta, da gre pri slednji za vaskularno demenco, kar za njeno vsakdanje življenje pomeni, da je v primeru, ko je soočena z nestrukturirano (nejasno in njej zahtevno situacijo), njeno mišljenje nefleksibilno in stereotipno. Kognitivni upad je pri nasprotni udeleženki izražen do takšne mere, da lahko le v strukturirani, znani in dobro vodeni situaciji še zadovoljivo sledi enostavnim navodilom, ob pogoju, da ji nekdo navodila večkrat zapored ponovi, jih razdeli na ločena navodila po korakih in jo spodbuja pri vzdrževanju koncentracije. Zaradi bolezni demence je pomembno vedenjsko, čustveno in osebnostno spremenjena, kar vpliva tudi na medosebne odnose. Ne zmore ustrezno načrtovati in uravnavati svojih aktivnosti in je miselno nefleksibilna, zaradi česar so oškodovane njene izvršilne funkcije. Odločitve sicer še oblikuje, vendar pri tem ne izhaja iz ustreznega razumevanja zunanje situacije. Nasprotna udeleženka precenjuje svoje sposobnosti in do upada samostojnega funkcioniranja nima uvida.
11. Pritožbeno sodišče ne dvomi v ustreznost metod in primernost vprašanj, ki sta jih pri pregledu nasprotne udeleženke uporabili izvedenki. Uporabili sta standardizirane, veljavne in zanesljive nevropsihološke preizkušnje za ocenjevanje demence, pri čemer sta pojasnili, da sta pri oceni kognitivnih sposobnosti nasprotne udeleženke upoštevali, da prihaja iz kmečkega okolja in da ima dokončane tri razrede osnovne šole. Pri zastavljenih vprašanjih o predsedniku države, vlade in o državnem zboru se od nasprotne udeleženke ni pričakovalo poglobljenih odgovorov, ampak le neko splošno poznavanje te teme.
12. Nasprotna udeleženka je sicer urejenega videza, sama poskrbi za svojo higieno, prehrano, obisk trgovine in sosedov, vendar to ne izkazuje njene sposobnosti samostojnega nastopanja v vseh drugih (nepredvidljivih) situacijah. Tega ne spremeni niti dejstvo, da ji je bilo izdano zdravniško potrdilo o zmožnosti za vožnjo motornega vozila. Pritrditi gre zaključku sodišča prve stopnje, da zdravnik medicine dela, prometa in športa, ki tovrstno potrdilo izda, ni specialist za področje duševne bolezni, zato tudi kognitivnih sposobnosti nasprotne udeleženke ni ugotavljal tako poglobljeno kot izvedenki. Slednji sta izrecno pojasnili, da pri nasprotni udeleženki ne gre za alzheimerjevo demenco, ki je najbolj tipična in poznana, temveč za vaskularno demenco, pri kateri gre za deficite visoko organiziranih izvršilnih funkcij, ki vplivajo na vsakdanje življenje. Tako je nasprotna udeleženka sicer zmožna dobro funkcionirati po nekem utečenem, dolgoletnem načinu življenja in njej poznane stvari tudi izpelje, medtem ko je v nestrukturiranih situacijah vsakdanjega življenja njeno mišljenje izrazito nefleksibilno, stereotipno, kognitivni upad pa je izražen do takšne mere, da lahko zadovoljivo sledi navodilom le v poznanem okolju in rutinskih opravilih.
13. V skladu z vsem predhodno navedenim to sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da nasprotna udeleženka zaradi urejen ugotovljene demence in upada kognitivnih sposobnosti, ki odločilno vplivajo na njeno miselno kapaciteto, ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, zaradi česar sta postavitev pod skrbništvo in odvzem pravice voliti in biti voljen potrebna (utemeljena) ukrepa.
14. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podane kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP4 v zvezi s 37. členom ZNP), je to sodišče pritožbo nasprotne udeleženke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 35. člena ZNP.
1 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/86, s kasnejšimi spremembami. 2 Tako ni vedela, koliko let razlike sta s predlagateljico, njeno edino hčerjo, kar ne more biti posledica dejstva, da sta s predlagateljico v slabih odnosih in ne govorita. 3 Nasprotna udeleženka je bila pred pričetkom predmetnega postopka večkrat psihiatrično pregledana, nazadnje pri izvedencu psihiatrične stroke v sklopu pravdnega postopka Okrožnega sodišča v Ljubljani P 000/2016. 4 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.