- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 2803/2013
ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CP.2803.2013 Civilni oddelek
Povzetek
- Zavrnitev tožbe zaradi nepopolne konkretizacije življenjskega primera.Ali je bila odločitev sodišča o zavrženju tožbe pravilna, ker življenjski primer v tožbi ni konkretiziran?
- Pravna pomoč in laična priprava tožbe.Ali je tožnik upravičen do pravne pomoči in ali lahko tožbo pripravi laično?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ker življenjski primer v tožbi ni konkretiziran, zaradi česar identifikacija sodne zadeve ni mogoča, je odločitev o zavrženju tožbe pravilna.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo v tej pravdni zadevi.
Proti sklepu vlaga pritožbo tožnik. Trdi, da je v tožbi navedel vsa dejstva, ki dokazujejo upravičenost njegovega zahtevka. Dalje navaja, da še do sedaj ni imel možnosti do pravne pomoči, zato je bila tožba spisana laično. Od sodišča pričakuje, da mu bo dodelilo pravno pomoč. Zato sodišče naproša, naj zadrži sklep o zavrnitvi njegove tožbe.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravno v celoti obrazložilo svojo pravilno odločitev o zavrženju nepopolne tožbe. Postopek po 108. členu ZPP (1) je bil izpeljan pravilno in pravilno je bila izrečena tudi sankcija po četrtem odstavku tega člena, ki predvideva zavrženje tožbe. Pritožnikova navedba, da je v tožbi navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo njegov zahtevek, ni utemeljena. Pregled tožbe pokaže, da življenjski primer v tožbi sploh ni konkretiziran, zaradi česar identifikacija same sodne zadeve sploh ni mogoča. Ker je tako, sodišče prve stopnje tudi ni zavrnilo zahtevka tožeče stranke, kot ta zmotno navaja, marveč je njegovo tožbo zavrglo.
Slednje pritožbeno sodišče tožniku pojasnjuje zato, da mu bo kot laiku jasno, da o njegovi materialnopravni pravici torej še ni bilo pravnomočno odločeno in da ta procesni sklep, s katerim se konkretna sodna zadeva sicer končuje, tudi ni ovira, da svoje materialnopravne pravice (če jo ima) ne bi mogel sodno uveljaviti, kot mu omogoča ustava. Res pa je, da bo moral to storiti v novem postopku in na način, ki bo sodišču sploh omogočal vsebinsko odločanje v zadevi. Ta pravdna zadeva pa je ob neutemeljeni pritožbi in ob dejstvu, da pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, sedaj končana. Na podlagi pooblastila iz 2. točke 365. člena ZPP je namreč pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.
(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo – ter še poznejše spremembe).