Jedro

Pravdna stranka mora izvedbo naroka sama izrecno zahtevati, in to že vnaprej, v svojih pisnih vlogah. Morebitni dokazni predlog za zaslišanje strank še ne pomeni tudi zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodi.

Golo nasprotovanje obstoju obligacijskega razmerja med strankama v fazi ugovora zoper sklep o izvršbi ne more izničiti domneve o priznanju celega sklopa pravno relevantnih dejstev glede utemeljenosti izstavljenih računov in s tem obstoja ter višine terjatve, ki jih je tožeča stranka zatrjevala v svoji pripravljalni vlogi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi 1. in 3. odstavek sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 96659/2011 z dne 6. 7. 2011 (I. točka izreka sodbe) in odločilo, da mora tožena stranka tožeči povrniti 114,00 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka sodbe).

2. Zoper sodbo je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo, v kateri predlaga spremembo sodbe in zavrnitev zahtevka ter priglaša pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik zahteva plačilo zavarovalne premije po dveh zavarovalnih policah in dveh zelenih kartah, in sicer po računu št. 555421310 v višini 868,08 EUR in računu št. 55-5421/10 v višini 952,58 EUR, ter zakonske zamudne obresti od zapadlosti računov do vložitve predloga za izvršbo v višini 111,56 EUR. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo materialnopravno pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku, za takšno odločitev navedlo utemeljene razloge in med postopkom ni zakrivilo kršitve določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Pritožba sodišču prve stopnje očita kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi bila v tem, da izpodbijana sodba ni bolj obrazložena, kot je bila sodba brez podrobnejše obrazložitve in naj ne bi vsebovala razlogov o odločilnih dejstvih. Pritožbeno sodišče te pritožbene navedbe zavrača in ugotavlja, da je izpodbijana sodba jasna, v njej ni nasprotij in ima tudi razloge o vseh odločilnih dejstvih. Posledično je njen pritožbeni preizkus mogoč.

7. Ker je bilo v obravnavani zadevi mogoče odločiti že na podlagi priloženih pisnih dokazov, nobena izmed pravdnih strank pa izvedbe naroka ni predlagala (tretji odstavek 454. člena ZPP), je neutemeljen nadaljnji pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje z opustitvijo izvedbe glavne obravnave zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravdna stranka mora izvedbo naroka sama izrecno zahtevati, in to že vnaprej, v svojih pisnih vlogah v skladu s 452. členom ZPP. Morebitni dokazni predlog za zaslišanje strank še ne pomeni tudi zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodi (1).

8. Tožena stranka je v pritožbi navedla, da se morebitna nevložitev pripravljalne vloge ne more šteti v njeno škodo, saj je v ugovoru zoper sklep o izvršbi zahtevku ugovarjala. Vendar takšni argumentaciji ni moč slediti. Da dejstva postanejo sporna, mora nasprotna stranka podane trditve vsebinsko prerekati (2). Golo nasprotovanje obstoju obligacijskega razmerja med strankama v fazi ugovora zoper sklep o izvršbi namreč tako ne more izničiti domneve o priznanju celega sklopa pravno relevantnih dejstev glede utemeljenosti izstavljenih računov in s tem obstoja ter višine terjatve, ki jih je tožeča stranka zatrjevala v svoji pripravljalni vlogi z dne 10. 1. 2012 ter priložila tudi listinske dokaze. Da se navedena dejstva (torej dejstvo, da sta imeli pravdni stranki sklenjeno dolgoročno polico za avtomobilsko zavarovanje št. VZ0002274997 in avtomobilsko polico št. VZ0002274998, da je tožeča stranka toženi izstavila zgoraj omenjena računa, katera tožena stranka ni poravnala) ne bi štela za priznana, bi jih morala tožena stranka konkretizirano prerekati, česar pa ni storila, saj na to vlogo sploh ni odgovorila (3). Zato ni podana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Nadalje je tako neutemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti dokaz z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožene stranke. Toženka je ta dokaz predlagala za dokazovanje trditev, ali je dolžnik račune resnično prejel in kakšna je podlaga izstavitve računov. Sodišče prve stopnje je predlagani dokaz utemeljeno zavrnilo kot nepotrebnega in pravilno ocenilo, da izvajanje dokazov zaradi ugotavljanja utemeljenosti izdanih računov in njihovega prejema s strani toženke ni potrebno, ker tožena stranka dejstev, s katerimi je tožeča stranka v svoji pripravljalni vlogi z dne 11. 1. 2012 utemeljevala obstoj obligacijskega razmerja med pravdnima strankama in višino posameznih računov ter njihov prejem s strani toženke, ni obrazloženo zanikala, zaradi česar se le-ta štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP). Da lahko sodišče presoja utemeljenost tožbenega zahtevka, mora vsaka pravdna stranka v skladu z razpravnim načelom sodišču najprej predložiti ustrezno procesno gradivo oziroma podlago za obravnavanje, kar pomeni, da navede dejstva in predlaga dokaze, ki utemeljujejo njen zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (212. člena ZPP). Na podlagi substanciranih in konkretnih trditev tožeče stranke se je procesno dokazno breme prevalilo na toženko, ki bi morala na pripravljalno vlogo tožeče stranke odgovoriti in jo prerekati, če se je želela izogniti posledicam iz 214. člena ZPP.

10. Sodišče je tako v zadevi pravilno odločilo na podlagi predloženih dokazov in trditvene podlage tožnika ter ob vzporednem sklepanju na podlagi odsotnosti trditvene podlage toženke. Tudi, če bi sodišče navedenih dejstev (o utemeljenosti izdanih računov) ne štelo priznanih s strani tožene stranke na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP, pritožba prezre, da tožena stranka konkretiziranih nasprotnih trditev sploh ni podala.

11. Ker razlogi, ki jih v pritožbi uveljavlja tožena stranka, niso utemeljeni, razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pa niso podani, je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, v skladu z določilom prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

(1) Prim. Betetto N. Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 722; tako tudi VSL sodba in sklep II Cp 511/2011 z dne 28. 6. 2011 in VSL Sodba I Cp 548/2010 z dne 26. 5. 2010. (2) Prim. sodbo VSRS II Ips 599/2009 z dne 30. 5. 2013. (3) Prim. sodbo VSL II Cp 3218/2012 z dne 5. 6. 2013 in sodbo VSL II Cp 3446/2011 z dne 4. 4. 2012.