Jedro

Državni organi nimajo lastnosti pravne osebe in ne morejo nastopati kot stranke v pravdnem postopku (individualnem delovnem sporu). Ker tožnik, ki je tožbo vložil zoper državni organ, kljub pozivu sodišča prve stopnje kot tožene stranke ni navedel osebe, ki bi lahko bila pravdna stranka (RS), je sodišče prve stopnje njegovo tožbo utemeljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožnika, s katero je zahteval razveljavitev sklepa Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije z dne 28. 9. 2011 in sklepa komisije za pritožbe iz delovnega razmerja Vlade Republike Slovenije z dne 16. 11. 2011 v zvezi z nepriznanjem pravic glede na naziv višjega policijskega inšpektorja II.

Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje tožnik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in tožbo vrne v odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da ni pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je njegovo tožbo zavrglo zato, ker tožnik kljub pozivu ni pravilno navedel tožene stranke. Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije je pravna oseba javnega prava, ne glede na to, da to ni izrecno navedeno v Zakonu o državnem tožilstvu. Vrhovno državno tožilstvo je vpisano v poslovni register, ki ga vodi AJPES, ima matično številko, davčno številko in dva transakcijska računa, je neposredni uporabnik državnega proračuna, lahko sklepa posle in izpolnjuje svoje obveznosti iz sklenjenih pravnih poslov. Vrhovno državno tožilstvo je dolžno pri AJPES objavljati letna poročila in sicer na podlagi še veljavnega Zakona o plačilnem prometu in sklepa o ustanovitvi Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, ki pa v 2. členu določa, da so pravne osebe javnega prava proračun in proračunski uporabniki, med katere spada tudi Vrhovno državno tožilstvo. Tudi 1. člen Zakona o državnem pravobranilstvu določa, da je Državno pravobranilstvo zastopnik Republike Slovenije in drugih subjektov pred sodišči in pravnimi organi, v 7. členu tega zakona pa je izrecno navedeno, da zastopa tudi organe države. Trditev, da Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije ni pravna oseba javnega prava, temveč je to le Republika Slovenija, je napačno. V drugih dveh primerljivih zadevah (opr. št. I Pd 21/2012 oziroma I Pd 1318/2011) ni bilo nobenih težav z opredelitvijo Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije kot tožene stranke. Prav tako se v tožbi opr. št. I Pd 15/2012 Specializirano državno tožilstvo obravnava kot tožena stranka, vendar ker nima svoje davčne niti matične številke ali transakcijskega računa, je tožnik to tožbo (opr. št. I Pd 15/2012) popravil in dopolnil. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Iz listinske dokumentacije izhaja, da je tožnik v tožbi (s katero je uveljavljal razveljavitev sklepa Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije z dne 28. 9. 2011 in sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja Vlade Republike Slovenije z dne 16. 11. 2011 zaradi nepriznanja pravic tožeči stranki glede na naziv višjega policijskega inšpektorja II in posledično, da je tožena stranka dolžna s tožnikom skleniti aneks k pogodbi o zaposlitvi) kot toženo stranko je označil Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije. Sodišče prve stopnje ga je s sklepom opr. št. I Pd 15/2012 z dne 18. 1. 2012 pozvalo, da v roku 8 dni po vročitvi tožbo popravi tako, da v njej pravilno opredeli toženo stranko in popravljeno tožbo v dveh izvodih predloži sodišču. V citiranem sklepu je bil tožnik opozorjen tudi na zavrženje tožbe, če se ne bo ravnal po nalogu sodišča in na možnost ter pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi citiranega sklepa je sodišče prve stopnje med drugim izrecno navedlo, da Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije ni pravna oseba in nima procesne sposobnosti, da bi lahko kot stranka nastopalo v postopku ter da je pravna oseba javnega prava Republika – država, Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije pa je le državni organ. Kljub navedenemu pa je tožnik v popravljeni tožbi (tožbo je sicer popravil v določenem roku 8 dni) kot toženo stranko označil Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da niti Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije niti Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije nista pravni osebi in zato ne moreta biti pravdni stranki (prvi odstavek 76. člena ZPP). Ker niti posebni predpisi ne določajo, da bi bili omenjeni tožilstvi lahko pravdni stranki (drugi odstavek 76. člena ZPP), je sodišče prve stopnje tožbo tožnika (potem, ko je predhodno kljub sklepu o popravi ni ustrezno popravil) utemeljeno zavrglo.

Na podlagi prvega odstavka 10 člena Zakona o državnem tožilstvu (ZDT, Ur. l. RS, št. 58/2001 in nadalj.) so državna tožilstva kot del pravosodja samostojni državni organi. Državni organi pa nimajo statusa oziroma lastnosti pravne osebe, zato ne morejo nastopati kot stranke v pravdnem postopku (1). V konkretnem primeru bi morala kot tožena stranka v postopku nastopati Republika Slovenija, na kar je bil tožnik v sklepu o popravi tudi izrecno opozorjen. Sposobnost biti stranka je procesna predpostavka, ki je pogoj za dopustnost sojenja. Če nekdo v postopku nastopa kot stranka, pa nima te sposobnosti (sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti), je potrebno tožbo zavreči (če v predhodnem postopku ta pomanjkljivost ni bila odpravljena oziroma je ni bilo mogoče odpraviti).

Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije tudi nima lastnosti pravne osebe javnega prava, kot to zatrjuje tožnik v pritožbi. Vrhovno državno tožilstvo nima lastnosti stranke niti zato, ker je vpisano v poslovni register, ker ima določeno matično številko, davčno številko in dva transakcijska računa, niti zato, ker je neposredni uporabnik državnega proračuna. Tudi določba 7. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (ZDPra, Ur. l. RS, št. 20/1997 in nadaljnji), ki določa, da Državno pravobranilstvo pred sodišči zastopa država, njene organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe, ne daje podlage za ugotovitev, da ima Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije lastnost pravne osebe. Na navedeno ugotovitev nima nikakršnega vpliva niti v pritožbi zatrjevano dejstvo, da je sodišče prve stopnje v postopku opr. št. I Pd 21/2012 in I Pd 1318/2011 kljub nepravilni navedbi tožene stranke postopke vodilo po vsebini in tožbe v teh zadevah ni takoj zavrglo (po predhodno izvedenem postopku poprave tožbe).

Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožnika zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških tožnika ni odločalo, ker jih ta ni priglasil. (1) Enako tudi sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. VIII Ips 114/98 z dne 23. 6. 1998.