Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če (likvidacijski) upravitelj predlaga, da se naj začne stečajni postopek, ker je ugotovil, da je družba insolventna, torej v skladu s prvim odstavkom 423. člena ZFPPIPP, sodišče ustavi postopek prisilne likvidacije in začne stečajni postopek, ne da bi presojalo, ali je pravna oseba insolventna, saj tako določa drugi odstavek 423. člena ZFPPIPP. V okviru pritožbe bi lahko pritožnik izpodbijal navedbo upraviteljice o insolventnosti dolžnika, pri čemer bi moral utemeljiti in predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen (prvi in tretji odstavek 234. člena ZFPPIPP). Temu bremenu pritožnik ni zadostil. V pritožbi niti ne zatrjuje, da pri dolžniku ni podana insolventnost, niti za to ne ponudi nobenega dokaza, ampak nasprotno sam zatrjuje, da dolžnik nima sredstev, iz katerih bi se upniki lahko poplačali.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Upnik A. d. o. o. sam krije svoje pritožbene stroške.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek prisilne likvidacije (1. točka izreka), nad dolžnikom začelo stečajni postopek (2. točka izreka), odločilo, da upraviteljica prisilne likvidacije B. B. ostane upraviteljica v stečajnem postopku (3. točka izreka) in se plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečaja opravi iz proračuna sodišča (4. točka izreka).
2.Zoper navedeni sklep se je nekdanji predsednik društva C. C. pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi.
3.Upnik A. d. o. o. v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbenih razlogov in potrditev izpodbijanega sklepa.
4.Stečajna upraviteljica v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbenih razlogov in potrditev izpodbijanega sklepa.
5.Pritožba ni utemeljena.
6.Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom St ... z dne 5. 2. 2024 sklenilo, da se nad dolžnikom začne postopek prisilne likvidacije. Ne drži pritožbeni očitek, da o pritožbi zoper navedeni sklep še ni odločeno. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom Cst 85/2024 z dne 3. 4. 2024 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. Ker je bilo torej o razlogih iz pritožbe z dne 20. 2. 2024, na katere se pritožnik v izogib ponavljanju sklicuje, že odločeno, se višje sodišče do njih ponovno ne opredeljuje.
7.Pritožnik nadalje navaja, da dolžnik nima nobenih sredstev, s katerimi bi se lahko upniki poplačali. Priznava, da je iz knjigovodskih listin razvidno, da naj bi dolžnik imel za 90.000 EUR terjatev do njega osebno, kot tudi za 40.000 EUR neporavnanih drugih terjatev. Vendar pritožnik trdi, da o navedenih zneskih ne ve ničesar. Ker se ne spozna na finančno vodenje je zaupal računovodkinji, ki je opravljala storitve tako za upnika A. d. o. o. kot za dolžnika. Bilanco se je urejalo tako, da je bilo čim manj davčnih obveznosti in je ustrezala nadzoru. Posojilne pogodbe, na podlagi katerih naj bi dolžnik pritožniku posodil 90.000,00 EUR, so fiktivne in so dejansko prekrivale začetni vložek oziroma investicijo za začetek kulturne dejavnosti. V bilanci stanja so se vodile kot posojilo, da bi se izognili plačilu vseh davkov.
8.Če (likvidacijski) upravitelj predlaga, da se naj začne stečajni postopek, ker je ugotovil, da je družba insolventna, torej v skladu s prvim odstavkom 423. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, sodišče ustavi postopek prisilne likvidacije in začne stečajni postopek, ne da bi presojalo, ali je pravna oseba insolventna, saj tako določa drugi odstavek 423. člena ZFPPIPP. V okviru pritožbe bi lahko pritožnik izpodbijal navedbo upraviteljice o insolventnosti dolžnika, pri čemer bi moral utemeljiti in predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen (prvi in tretji odstavek 234. člena ZFPPIPP). Temu bremenu pritožnik ni zadostil. V pritožbi niti ne zatrjuje, da pri dolžniku ni podana insolventnost, niti za to ne ponudi nobenega dokaza, ampak nasprotno sam zatrjuje, da dolžnik nima sredstev, iz katerih bi se upniki lahko poplačali. Zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je sledilo navedbam upraviteljice, da je dolžnik insolventen (tretji odstavek 14. člena ZFPPIPP).
9.Glede pritožbenih navedb o fiktivnih terjatvah upnika A. d. o. o., ki je vložil predlog za začetek postopka prisilne likvidacije, je višje sodišče pritožniku že v predhodni odločbi Cst 85/2024 pojasnilo, da gre za judikatne terjatve in zato s tem pritožbenim razlogom ne more uspeti. Pritožnik ne more uspeti niti s pritožbenimi razlogi, ki se tičejo poslovanja in finančnega položaja upnika, ki je predlagal stečaj. Do tovrstnih navedb se višje sodišče ne opredeljuje, ker za presojo niso odločilne, saj je predmet presoje v tem postopku položaj dolžnika in ne upnika (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPPP).
10.Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
11.Upnik svoje pritožbene stroške krije sam na podlagi 129. člena ZFPPIPP.
Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.
Zveza:
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 14, 14/3, 423, 423/1, 423/2
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.