Jedro

Izpolnjevanje merila iz 1. odstavka 13. člena ZST se lahko dokazuje le na način, določen v 3. odstavku 13. člena ZST, to je z odločbo o dohodnini, s potrdilom o dohodkih in s potrdilom o premoženjskem stanju. Listin v smislu 3. odstavka 13. člena ZST pa tožnik ni predložil niti potem, ko ga je upravno sodišče pozvalo k temu. Prvostopenjsko sodišče torej pri svoji odločitvi ni storilo nobenih kršitev, ker je zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodnih taks zato, ker listine niso bile predložene.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni ugodilo tožnikovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je tožnik predlog za oprostitev plačila sodnih taks utemeljil s svojim slabim premoženjskim stanjem, z brezposelnostjo in z obveznostjo preživljanja dveh mladoletnih otrok. Edini vir za preživljanje naj bi bila ženina plača, ki naj bi bila nizka in naj ne bi zadoščala za pokritje vseh mesečnih izdatkov. Sodišče je tožnika pozvalo k predložitvi listin, ki dokazujejo slabo premoženjsko stanje. Predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni ugodilo zato, ker tožnik ni predložil predpisanih dokazil. Zoper sklep je tožnik vložil pritožbo dne 4. 5. 2007. V pritožbi navaja, da upravno sodišče ni izvedlo dokazov o njegovem slabem premoženjskem stanju. Tožnik je brezposelna oseba z nizkimi dohodki. Nizke dohodke ima tudi žena, plačevati mora vrsto stroškov in skrbeti za dva mladoletna otroka. S plačilom sodnih taks v tej zadevi naj bi bilo ogroženo njegovo preživljanje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (1. odstavek 13. člena Zakona o sodnih taksah; uradno prečiščeno besedilo objavljeno v Ur. l. RS, št. 20/04; v nadaljevanju ZST). Zato bi moral tožnik v obravnavani zadevi priložiti predlogu za oprostitev plačila taks dokazila, ki so našteta v 3. odstavku 13. člena ZST. Utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks tožnik torej ne more dokazovati na kakšen drug način.

V obravnavani zadevi je tožnik zatrjeval slabo premoženjsko stanje že v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. Svoje navedbe je ponovil v pritožbi in jih še razširil z novimi trditvami. Zatrjevane okoliščine same niti niso pomembne, saj sodišče odloči izključno glede na merilo, določeno v 1. odstavku 13. člena ZST. To merilo je, ali se s plačilom taks občutno zmanjšajo strankina sredstva za preživljanje (1. odstavek 13. člena ZST).

Izpolnjevanje merila iz 1. odstavka 13. člena ZST se lahko dokazuje le na način, določen v 3. odstavku 13. člena ZST, to je z odločbo o dohodnini, s potrdilom o dohodkih in s potrdilom o premoženjskem stanju. V predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je tožnik predlagal zaslišanje svoje žene in sebe samega, ter poizvedbe pri Davčni upravi Republike Slovenije in centru za socialno delo. Listin v smislu 3. odstavka 13. člena ZST pa tožnik ni predložil niti potem, ko ga je upravno sodišče pozvalo k temu. Prvostopenjsko sodišče torej pri svoji odločitvi ni storilo nobenih kršitev, ker je zavrnilo predlog zato, ker listine niso bile predložene.

Na podlagi 76. in 82. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 105/2006 in 26/2007) je Vrhovno sodišče RS zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep upravnega sodišča.