Jedro

S pravilnim nazivom tožeče stranke so tožbo popravile osebe, ki so pooblaščenke gospodarske družbe. Popravo tožbe je treba upoštevati in ne gre za neobstoječo pravno osebo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

27.8.2002 je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu za izdajo plačilnega naloga in toženi stranki naložilo, da v osmih dneh po prejemu naloga plača tožeči stranki 53.192,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.9.1999 dalje in stroške postopka v višini 11.253,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje plačilnega naloga dalje. Z izpodbijano sodbo je navedeni plačilni nalog vzdržalo v veljavi in naložilo toženi stranki, da mora tožeči stranki povrniti nadaljnje stroške pravdnega postopka v višini 18.917,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila. Tožbeni zahtevek se nanaša na regres, ki ga tožeča stranka zahteva od toženca kot svojega zavarovanca.

Zoper sodbo se toženec pritožuje in uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in materialnega prava po 338. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Predlaga razveljavitev sodbe in zavrženje "tožbenega zahtevka", podrejeno pa predlaga zavrnitev zahtevka oziroma vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Navaja, da vztraja pri podanem ugovoru aktivne legitimacije. Tožeča stranka je vložila tožbo kot neobstoječa pravna oseba. Sprememba tožbe v smeri navajanja povsem druge pravne osebe ni dopustna in je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Tožbo bi moralo zavreči, ker jo je vložila neobstoječa pravna oseba. Z..., OE Kranj, PE Jesenice namreč ni pravna oseba in ne gre za pisno pomoto. Tudi žig, s katerim je bil opremljen plačilni nalog in tudi pripravljalna vloga, sta se glasili na OE Kranj. Dejstvo, da naj bi tožeča stranka že v prvi pripravljalni vlogi pojasnila, kdo je prava oseba, ne pomeni, da je bila napaka sanirana, še zlasti, ker je opremljena z žigom OE Kranj.

Glede na to, da sodišče zavrže tožbo, ki jo zoper posamezne Območne enote Z... vlagajo fizične osebe z obrazložitvijo, da območna enota ni pravna oseba, mora enako veljati v primeru, ko kot tožeča stranka nastopa območna enota, ki nima statusa pravne osebe. Tudi sicer je tožbeni zahtevek neutemeljen. Po domnevni nesreči so prišli policisti k tožencu, pregledali vozilo in ugotovili, da vozilo ni bilo poškodovano in toženec ni bil vinjen. To bi se po izvedenčevem mnenju na vozilu moralo poznati.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti. Po 1. odstavku 458. člena ZPP je tako sodbo mogoče izpodbjati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena zakona in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zaradi tega je že takoj treba ugotoviti, da pritožbene trditve niso upoštevne v tistem delu, ko pritožba trdi, da so po domnevni nesreči prišli k tožencu policisti in ugotovili, da vozilo ni bilo poškodovano in da toženec ni bil vinjen. V tem delu gre torej za izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ker po povedanem ni dovoljeno.

Med bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP je tudi kršitev iz 11. točke. Ta pravi, da je taka kršitev podana, če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravna dejanja, ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami tega zakona, ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma, če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena.

Tožnik je že med postopkom pri sodišču prve stopnje vztrajal, da se je postopka kot tožnik udeleževala območna oziroma poslovna enota zavarovalnice, ki ni pravna oseba. Če bi to držalo, bi imel tožnik prav, kajti pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da niti območna enota niti poslovna enota ne moreta biti pravdni stranki. Pravdna stranka je lahko le zavarovalnica kot delniška družba, ker je pravna oseba.

V obravnavani zadevi se predlog za izdajo plačilnega naloga res glasi tako, kot da je tožeča stranka območna enota zavarovalnica oziroma njena poslovna enota. Vendar pa je po prepričanju pritožbenega sodišča odločilno, kdo je vložil predlog in kdo je naziv tožeče stanke kasneje popravil. Iz predloga na redni št. 1 izhaja, da je predlog vložen po pooblaščenkah L. P., Z. V. in J. A. K., ki so se sklicevale na generalno pooblastilo. Iste pooblaščenke so z vlogo, prejeto

16.10.2002 (r. št. 8), popravile naziv tožeče stranke tako, da je to Z.., d.d., M., da pa se spor nanaša na OE Kranj, PE Jesenice (čeprav je res, da je v zahtevku še vedno ostal naziv območne oziroma poslovne enote, kar pa za vprašanje stranke ne more biti odločilno).

Iz generalnih pooblastil, deponiranih pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod SU 2../-83 namreč izhaja, da so vse tri osebe, navedene v predlogu kot pooblaščenke, hkrati pooblaščenke delniške družbe in da sta pooblastila zanje podpisala predsednik in član uprave Z.. (prim. 1. odst. 86. čl. ZPP).

V taki situaciji pa ni mogoče reči, da gre za neobstoječo pravno osebo, pač pa gre le za napačen naziv, ki je bil kasneje popravljen, medtem ko je prava stranka Z.., d.d., M..

Glede na to, da so že navedene tri osebe imele pravilno pooblastilo, tudi vprašanje pečata, na kar se pritožba prav tako sklicuje, ne more biti odločilno.

V obravnavani zadevi tudi ne more iti za spremembo tožbe, kot trdi pritožba. Gre le za popravo, kajti po 1. odstavku

187. člena ZPP bi šlo za spremembo tožbe, če bi tožeča stranka spremenila tožbo tako, da bi tožila namesto toženca koga drugega.

Tako je bilo torej treba pritožbo zavrniti in sodbo potrditi (353. člen ZPP).