Jedro

Tožena stranka je dokazala potrebo po razporeditvi tožnika v drugo organizacijsko enoto. Nemotiviranost tožnika na prejšnjem delovnem mestu kriminalist I in nezasedenost delovnih mest policistov sta zadostna razloga za razporeditev tožnika na podlagi 30. člena Zakona o delavcih v državnih organih in 91. člena Zakona o notranjih zadevah, na delovno mesto policista, ki ustreza tožnikovi strokovni izobrazbi in njegovim delovnim izkušnjam.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da se razveljavi odločba tožene stranke z dne 6.1.1997 o razporeditvi tožnika na delovno mesto policista in da ga je dolžna pozvati na delovno mesto kriminalist I v 15 dneh pod izvršbo ter mu povrniti stroške postopka. Tožnik je dolžan povrniti toženi stranki stroške postopka 13.984,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.1.2000 dalje.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo in ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjenim senatom. Pritožba poudarja, da je sodišče neutemeljeno oprlo sodbo na izpoved priče tožniku nadrejenega delavca, ni pa upoštevalo izpovedi tožnika, da je bil ocenjen z odliko in da je svoje delo dobro opravljal. Tožena stranka ni dokazala potrebe po razporeditvi tožnika v drugo organizacijsko enoto. Sam podatek, da je bilo 25 nezasedenih mest na območju PU ... še ne pomeni nič, saj je na delovno mesto, ki ga je zasedal tožnik prišel nek drug delavec. Tožnik je bil razporejen izključno in samo na podlagi subjektivne ocene nadrejenega delavca. Sodišče bo moralo pred spremenjenim senatom v ponovljenem postopku ugotoviti, kakšen delavec je bil tožnik.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka po 2. odstavku 339. člena ZPP, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti ter zato soglaša z izpodbijano sodbo in njenimi razlogi. V zvezi s pritožbenimi trditvami tožnika pa pritožbeno sodišče navaja: Tožena stranka je nedvomno dokazala potrebo po razporeditvi tožnika v drugo organizacijsko enoto, kar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo na podlagi skladnih in prepričljivih izpovedi prič A. in B., ki jim tožnik sicer ni ugovarjal. Nemotoviranost tožnika na prejšnjem delovnem mestu kriminalist I in nezasedenost delovnih mest policistov na Upravi za notranje zadeve ..., so zadostni razlog za razporeditev tožnika, na podlagi 30. člena Zakona o delavcih v državnih organih in 91. člena Zakona o notranjih zadevah, na delovno mesto policista, ki ustreza tožnikovi strokovni izobrazbi in njegovim delovnim izkušnjam. Tožnik s to razporeditvijo ni bil prikrajšan glede že pridobljenih pravic iz delovnega razmerja, kot je to razvidno iz podatkov v izpodbijani odločbi glede plače in drugih pravic, zato je tudi iz tega razloga odločba zakonita. Pritožba ne navaja novih dejstev in dokazov, na podlagi katerih bi pritožbeno sodišče lahko spremenilo izpodbijano sodbo, zato pritožbeno sodišče z njo soglaša, prav tako pa tudi z njenimi razlogi.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).