Jedro

Tožnik je lastnik dveh nepremičnin, na katerih stoji zgradba, zgrajena do 3. gradbene faze. Vrednost nepremičnine znaša 122.000,00 EUR, vrednost polovičnega solastnega deleža tožnika torej 61.000,00 EUR. Navedene podatke je toženka pridobila z vpogledom v uradne evidence in druge zbirke podatkov. Z ugotovitvami je bil tožnik seznanjen, dana mu je bila možnost, da poda izjavo, v kateri se lahko natančno in konkretno opredeli do pridobljenih podatkov, kar je tudi storil. Tako v odgovoru na poziv kot tudi v tožbi tožnik priznava, da navedeno drži. Glede na navedene nesporne okoliščine je toženka pravilno zaključila, da tožnik glede na svoj materialni položaj ne bi bil upravičen do redne BPP, zaradi česar je uporabila določbe ZBPP o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti BPP. Vpisana hipoteka na tožnikovem solastnem deležu nepremičnin po presoji sodišča še ne pomeni, da tožnik s svojim premoženjem ne more razpolagati.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka ugotovila, da je bila tožniku (v nadaljevanju tudi prosilec) neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) kot oprostitev plačila začetnega predujma v stečajnem postopku nad pravno osebo A. d.o.o. O višini neupravičeno dodeljene BPP bo odločeno s posebno odločbo, prosilcu pa se prepove dodelitev BPP za nadaljnjih šest mesecev, od dne 13. 6. 2018 dalje.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe toženka pojasnjuje, da je prosilec dne 18. 1. 2018 vložil prošnjo za dodelitev BPP. Z odločbo št. Bpp 141/2018 z dne 18. 1. 2018 mu je bila dodeljena nujna BPP, in sicer kot oprostitev plačila začetnega predujma v stečajnem postopku nad pravno osebo A. d.o.o. Toženka se sklicuje na Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki v četrtem in petem odstavku 36. člena določa, da strokovna služba za BPP preveri materialni položaj prosilca v 15 dneh po dodelitvi nujne BPP. Če prosilec glede na svoj materialni položaj ne bi bil upravičen do BPP, se uporabijo določbe tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti BPP. Toženka je zato po izdaji odločbe o dodelitvi nujne BPP opravila preverjanje materialnega položaja prosilca. S pozivom z dne 25. 5. 2018 ga je seznanila z ugotovitvami, da se na parcelah 466/1 in 466/2, obe k.o. ..., katerih lastnik je do ½, nahaja večja stavba in da iz spletne strani nepremicnine.net izhaja oglas, da se ta stavba prodaja za ceno 122.000,00 EUR, zato naj v roku 8 dni poda pisno izjavo, v kateri naj se natančno in konkretno opredeli do ugotovitev. V odgovoru na poziv je tožnik pojasnil, da je lastnik stavbe na navedenih parcelah, nepremičnina pa je obremenjena s hipoteko v višini 63.000,00 EUR. Kredit še ni bil poplačan, tožnik dolguje celotni znesek, kar je tudi razlog, da se nepremičnina prodaja. Glede na odgovor tožnika, v katerem ni izpodbijal ali se drugače opredelil do ugotovitev pristojnega organa za BPP, je toženka zaključila, da vrednost upoštevnega premoženja prosilca znaša 61.000,00 EUR, kar presega premoženjski cenzus, zato ne bi bil upravičen do redne BPP, in se uporabijo določbe ZBPP o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti BPP. Pojasni še, da navedbe, da je stavba obremenjena s hipoteko, ni šteti za razlog, zaradi katerega prosilec s tem premoženjem ne bi mogel razpolagati. Hkrati ugotavlja, da prosilec ob vložitvi prošnje ni navedel, da bi bil lastnik drugega stanovanja ali hiše, tega ni navedel niti v opombah. Ker obstoj te zgradbe še ni vpisan v uradne evidence, je bil prosilec skladno z drugim odstavkom 20. člena ZBPP dolžan sporočiti te podatke toženki, česar ni storil. Glede na navedeno je toženka zaključila, da je prosilec namerno in zavestno navedel neresnične podatke o svojem materialnem položaju, zato je prepovedala dodelitev BPP za nadaljnjih 6 mesecev.

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da je v svoji vlogi za dodelitev BPP navedel, da je lastnik nepremičnin 466/1 in 466/2, obe k.o. ... Prav tako je navedel, da navedeni nepremičnini ne dajeta nobenega dohodka. Na parceli stoji zgradba zgrajena do 3. gradbene faze, ki se jo lastnika trudita prodati po ceni 122.000,00 EUR. Tožnikov delež je obremenjen s hipoteko v višini 63.000,00 EUR, kar izhaja tako iz zemljiške knjige kot iz notarskega zapisa. Nedopustno je navajanje toženke, da je hipoteka opredeljena kot zastavna pravica na nepremičnini, kar pa samo po sebi še ne pomeni, da zastavitelj s svojim premoženjem ob določenih pogojih ne more razpolagati. Tožnik lahko razpolaga z nepremičnino, vendar pa njegovo razpolaganje v ničemer ne spremeni njegovega materialnega oziroma finančnega položaja, njegove plačilne sposobnosti in njegove zmožnosti plačati predujem za začetek stečajnega postopka. Tudi če nepremičnino proda, ne bo prišlo do sprememb v njegovi premoženjski sferi, saj je njegov dolg večji od vrednosti njegovega deleža na nepremičnini. Nima premoženja s katerim bi si zagotovil sredstva za plačilo predujma, nepremičnin ne more dodatno zastaviti, hiše v 3. gradbeni fazi ne more oddati v najem, kar pomeni, da je njegovo premoženje zanj neuporabno. Glede na 1. člen ZBPP ugotavlja, da tožnik brez škode za svoje preživljanje pravice do sodnega varstva ne more uresničiti, brez da mu je dodeljena pravica do BPP v obliki plačila predujma za začetek stečajnega postopka. Meni, da toženka ni ugotavljala realnega dejanskega stanja, kot ji to nalagajo 1., 13. in 14. člen ZBPP, ampak je navedla zgolj pavšalne navedbe in povzetek sodne prakse, iz katere ni možno ugotoviti, ali v bistvenem sploh ustreza dejanskemu materialnemu stanju tožnika. Dodatno tožnik pojasnjuje še, da je ob vložitvi prošnje za dodelitev BPP povedal, da je lastnik parcel na katerih stoji sporna zgradba, v odgovoru na poziv z dne 7. 6. 2018 pa je pojasnil še, da gre za zgradbo zgrajeno do 3. gradbene faze. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo oz. podredno odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje, toženki pa naloži tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka na tožbo vsebinsko ni odgovorila, je pa sporočila, da vztraja pri svoji odločitvi in razlogih zanjo, ter poslala upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po določbah ZBPP, ki v 36. členu določa postopek za dodelitev nujne BPP, se le-ta dodeli, če bi prosilec zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje, zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, ob presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP, ne glede na njegov materialni položaj. Takšna BPP se dodeli samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (prvi odstavek 36. člena ZBPP). V četrtem odstavku tega člena je določeno, da strokovna služba za BPP preveri materialni položaj prosilca v 15 dneh po dodelitvi nujne BPP, v petem odstavku pa je določeno, da izda pristojni organ za BPP na podlagi ugotovitve strokovne službe za BPP iz prejšnjega odstavka prosilcu odločbo o upravičenosti do BPP. Če prosilec glede na svoj materialni položaj ne bi bil upravičen do redne BPP, se uporabijo določbe tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti BPP.

7. Glede izpolnjevanja materialnega pogoja za dodelitev BPP je v 13. členu ZBPP določeno, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Pri tem pa se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (v času vložitve vloge je višina minimalnega dohodka znašala 297,53 EUR) določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Poleg mesečnega dohodka pa se upošteva tudi premoženje prosilca. Iz prvega odstavka 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) v povezavi s 17. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) izhaja, da vrednost upoštevnega premoženja prosilca ne sme presegati višine 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (14.281,44 EUR).

8. V postopku ni sporno, da je tožnik lastnik dveh nepremičnin, na katerih stoji zgradba, zgrajena do 3. gradbene faze. Prav tako ni sporna vrednost nepremičnine, ki znaša 122.000,00 EUR, vrednost polovičnega solastnega deleža tožnika torej 61.000,00 EUR. Navedene podatke je toženka pridobila z vpogledom v uradne evidence in druge zbirke podatkov. Z ugotovitvami je bil tožnik seznanjen, dana mu je bila možnost, da poda izjavo, v kateri se lahko natančno in konkretno opredeli do pridobljenih podatkov, kar je tudi storil. Tako v odgovoru na poziv kot tudi v tožbi tožnik priznava, da navedeno drži. Glede na navedene nesporne okoliščine, je toženka pravilno zaključila, da tožnik glede na svoj materialni položaj ne bi bil upravičen do redne BPP, zaradi česar je uporabila določbe ZBPP o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti BPP.

9. Na drugačno odločitev v zadevi ne vpliva ugovor, da je tožnikov delež nepremičnine obremenjen s hipoteko v višini 63.000,00 EUR. Sodišče pojasnjuje, da zakon ne predvideva, da bi se pri ugotavljanju vrednosti premoženja lahko upoštevala morebitna stvarna bremena na nepremičnini in da ta onemogočajo razpolaganje z nepremičnino. Hipoteka je v 138. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) opredeljena kot zastavna pravica na nepremičninah. Gre torej za eno izmed stvarnih pravic (2. člen SPZ) za katero velja načelo absolutnosti (5. člen SPZ), kar pomeni, da lahko imetnik te pravice svojo pravico uveljavlja proti vsakomur. Zastavitelju to med drugim omogoča, da kljub obstoju hipoteke zastavljeno nepremičnino odsvoji tretji osebi, prav tako jo lahko obremeni z (drugo) omejeno stvarno pravico (stvarna služnost, užitek, raba, služnost, stvarno breme, nadaljnje hipoteke), prav tako pa so zastavljena nepremičnina ali njeni deli lahko predmet obligacijskih pravic (zlasti najema ali zakupa). Glede na pojasnjene učinke vpisane hipoteke na nepremičnini, vpisana hipoteka na tožnikovem solastnem deležu nepremičnin po presoji sodišča še ne pomeni, da tožnik s svojim premoženjem ne more razpolagati. Sodišče poudarja, da razpolaganje s premoženjem ne pomeni le njegove prodaje, temveč je treba razpolaganje razumeti in razlagati tudi na način, ko je bil pojasnjen zgoraj. Sklicevanje, da tožnikovo razpolaganje z nepremičnino v ničemer ne bo spremenilo njegovega materialnega oziroma finančnega položaja, njegove plačilne sposobnosti in njegove zmožnosti za plačilo predujma za začetek stečajnega postopka, pa tudi ni razlog za drugačno odločitev sodišča. Zato sodišče ta tožbeni ugovor kot neutemeljen zavrača. 10. Prav tako je pravilna ugotovitev toženke, da je tožnik ob vložitvi prošnje za dodelitev BPP v opombah navedel, da je lastnik do ½ nepremičnin s parc. št. 466/1 in 466/2, obe k.o. ..., ni pa navedel, da na njih stoji zgradba. Toženke torej ni seznanil, da na njegovih zemljiščih stoji stavba, premoženje večje vrednosti, ampak je šele v odgovoru na poziv z dne 7. 6. 2018 pojasnil, da gre za zgradbo zgrajeno do 3. gradbene faze. Toženka je zato pravilno zaključila, da je tožnik v svoji prošnji za dodelitev BPP navedel neresnične podatke o premoženjskem stanju, ker ni v celoti navedel in opisal nepremičnin, katerih lastnik je, in glede na navedeno pravilno izrekla 6-mesečno prepoved vlaganja novih prošenj za dodelitev BPP v skladu s šestim odstavkom 20. člena ZBPP.

11. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Sodišče je odločalo na nejavni seji, ker so bili dokazi izvedeni in pravilno presojeni že v postopku izdaje izpodbijanega akta (59. člen v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1).

13. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.