Jedro

Kadar sklep o izvršbi na podlagi verodostojne postane pravnomočen preden se nad dolžnikom začne stečajni postopek, mora sodišče prve stopnje uporabiti določbo 132. člena ZFPPIPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom izvršilni postopek, ki se vodi na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet in na nepremičnine dolžnika, ustavilo.

2. Zoper sklep se je pravočasno po svojem pooblaščencu pritožil upnik zaradi absolutno bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in pritožbenemu sodišču predlaga, da sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ter odloči o stroških pritožbenega postopka. Ugotavlja, da se sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklicuje na določilo 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, drugih razlogov o odločilnih dejstvih pa obrazložitev ne vsebuje. Za ugotovitev pravnih posledic začetka stečajnega postopka zoper dolžnika za postopek izvršbe je namreč odločilno, ali je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine postal pravnomočen ali ne. Pritožbeno sodišče se je v istovrstnih zadevah že večkrat opredelilo, da je določbo 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP mogoče uporabiti, kadar je izvršilni postopek v fazi opravljanja izvršbe. Če sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine še ni postal pravnomočen, pa nastanejo pravne posledice, kot če bi bil začet stečajni postopek zoper toženo stranko pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, izdanega v pravdnem postopku, torej prekinitev postopka v skladu s 4. točko prvega odstavka 205. člena ZPP. Sodišče torej ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, ki se nanašajo na ugotovitev pravnomočnosti sklepa o izvršbi, zato ni mogoče preizkusiti, ali je odločitev o ustavitvi izvršbe pravilna. Podrejeno navaja, da izpodbijani sklep temelji na nezakonitem sklepu o začetku stečajnega postopka zoper dolžnika z dne 4. 4. 2011, proti kateremu je bila po izkoriščenju vseh pravnih sredstev vložena ustavna pritožba, o kateri v času vložitve predmetne pritožbe še ni odločeno. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Pri tem je ugotovilo, da izpodbijani sklep ni obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj sklep nima takih pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogel preizkusiti, kot zmotno meni pritožnik. Izpodbijani sklep namreč vsebuje zadostne razloge o odločilnih dejstvih, ki utemeljuje zaključek sodišča prve stopnje, da se predmetni izvršilni postopek ustavi, saj iz obrazložitve sklepa izhaja, da je sklep o izvršbi postal pravnomočen že pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom. Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi namreč sklicevalo na izdano potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 11. 4. 2011 na redni št. 9 sodnega spisa, ki ga je, kot izhaja iz podatkov spisa (ki jih ima upnik tudi sicer ves čas pravico pregledovati) prejel tudi upnik. Sodišče prve stopnje torej zato, ker v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni posebej izrecno navedlo datuma pravnomočnosti predmetnega sklepa o izvršbi, ni zagrešilo očitane absolutne bistvene kršitve določb postopka.

6. Ker je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne v predmetni zadevi postal pravnomočen že dne 30. 3. 2011, torej še preden se je nad dolžnikom dne 4. 4. 2011 začel stečajni postopek, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Ker je prav tako pravilno ugotovilo, da upnik (kljub pravnomočnosti sklepa o izvršbi) na podlagi nobenega od predlaganih izvršilnih sredstev do začetka stečajnega postopka ni pridobil ločitvene pravice, čemur upnik v pritožbi sploh ne nasprotuje, je sodišče pravilno zaključilo, da se predmetni izvršilni postopek, ki se vodi na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet in na nepremičnine dolžnika, ustavi na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP.

7. Upnik pa ne more uspeti niti s pritožbeno navedbo, da je bila proti sklepu o začetku stečajnega postopka zoper dolžnika opr. št. St z dne 4. 4. 2011 vložena ustavna pritožba, saj ustavna pritožba še ne zadrži izvršitve posamičnega akta, ampak lahko to stori le senat ali ustavno sodišče na nejavni seji, če bi z izvršitvijo lahko nastale težko popravljive škodljive posledice (58. člen Zakona o ustavnem sodišču – ZUstS), česar pa pritožnik ne zatrjuje.

8. Pritožba upnika torej ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje kot pravilen in zakonit potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).