Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tovorni list pomeni dokaz o obstoju in vsebini prevozne pogodbe ter tudi o tem, kaj je prevoznik prejel od pošiljatelja za prevoz. Podpis na tovornem listu tudi ustvarja domnevo o pogodbenem položaju podpisnika. Pri dokazovanju vsebine prevozne pogodbe pa tudi za tovorni list velja sistem proste presoje dokazov in ga je mogoče izpodbijati kot vsak drug dokaz.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
II. Toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožnici pa je dolžna v roku 8 dni od vročitve te sodbe povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 317,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.
1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka tožnici v osmih dneh od prejema sodbe plačati 3.574,60 EUR s pripadki (I. točka izreka). Hkrati ji je naložilo, da mora tožnici povrniti njene pravdne stroške v znesku 798,31 EUR s pripadki (II. točka izreka).
2. Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek tožnice, toženki pa prizna vse pravdne in pritožbene stroške, ki naj jih naloži v plačilo tožnici. Podredno je pritožbenemu sodišču predlagala, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
3. Tožnica je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Zahtevala je povračilo svojih pritožbenih stroškov.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb postopka (prvi odstavek 458. člen ZPP). Iz tega izhaja, da je pritožbeno sodišče na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, vezano. Na relativne procesne kršitve postopka pa se ne ozira. O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).
6. V obravnavani zadevi tožnica od toženke zahteva plačilo zneska po štirih računih za opravljene mednarodne cestne prevoze blaga. Sodišče prve stopnje je ugotovilo: (1) da je toženka oziroma v njenem imenu S. K. pri tožnici naročila tri prevoze blaga od toženkinega naslova (Slovenije) do Poljske in en prevoz blaga od toženkinega naslova do Litve; (2) da je toženka opravo prvega prevoza blaga, za katerega je tožnica toženki izstavila računa št. 80307 z dne 11. 3. 2019 v znesku 744,20 EUR (A24) in št. 82015 z dne 26. 4. 2019 v znesku 134,20 EUR, dne 11. 4. 2019 delno poravnala, in sicer je plačala celoten znesek po računu št. 80307; (3) da je tožnica vse štiri prevoze opravila preko izpolnitvenih pomočnikov; (4) da sta pravdni stranki že pred tem poslovno sodelovali, saj je toženka s tožnico sklenila tudi druge prevozne pogodbe, za opravo naročenih storitev pa tožnici tudi plačala dogovorjene zneske.
7. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sporno pravno razmerje presojalo na podlagi Konvencije o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti (Pogodba CMR), Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (v nadaljevanju: ZPPCP-1) in določbah Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) o prevozni pogodbi. Ker je ugotovilo, da je tožnica vse s strani toženke naročene prevoze opravila, je tožbenemu zahtevku za plačilo zneskov po vtoževanih računih v celoti ugodilo.
8. Pritožnica uveljavlja postopkovno kršitev po 451. členu ZPP1 ter tretjem odstavku 452. člena ZPP2. V pritožbi navaja, da je prvostopenjsko sodišče izpodbijano sodbo oprlo na dejstva in dokaze, ki jih je tožnica podala v svoji drugi (zadnji) pripravljalni vlogi, zagrešena kršitev pa naj bi vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe.
9. S tem pritožbenim očitkom pritožnica uveljavlja relativno bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki ga v sporih majhne vrednosti pritožbeno ni mogoče uveljavljati. Da bi bila zatrjevana kršitev podana še iz katerega drugega pritožbenega razloga, pa iz pritožbe ne izhaja. Očitana kršitev tudi ni mogla prerasti v absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je toženka imela možnost, da se do teh tožničinih navedb opredeli v svoji (drugi) pripravljalni vlogi z dne 7. 7. 2020. 10. Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da niti uveljavljana relativna procesna kršitev postopka ni podana. Tožnica je v predlogu za izdajo plačilnega naloga z dne 5. 11. 2019 (r. št. 1 spisa) ter (prvi) pripravljalni vlogi z dne 11. 5. 2020 (r. št. 14) podala splošne navedbe o tem, da je po naročilu toženke opravila cestne prevoze pošiljk in navedbe o kraju, času prevzema ter dostavi teh pošiljk. K vlogi z dne 11. 5. 2014 je predložila tudi CMR obrazce v overjenih prevodih. Zmotna je pritožbena navedba, da je toženka že v ugovoru zoper plačilni nalog obrazloženo ugovarjala, da je cestne prevoze opravila tožnica. Toženka je namreč šele v prvi pripravljalni vlogi z dne 11. 6. 2020 (r. št. 16) ugovarjala, da iz predloženih tovornih listov ne izhaja, da bi sporne prevoze opravila tožnica. Zato je tožnica v svoji naslednji pripravljalni vlogi z dne 24. 6. 2020 (r. št. 18) skladno s tretjim odstavkom 452. člena ZPP pravočasno odgovorila na navedene trditve in pojasnila, da je prevoze opravila preko izpolnitvenih pomočnikov.
11. S prevozno pogodbo se prevoznik zaveže prepeljati blago v namembni kraj (prvi odstavek 666. člena OZ ter 24. člen ZPPCP-1). Dejstvo, da je tožnica prevoz zaupala tretjim osebam, pa narave prevozne pogodbe ne spreminja. Tudi v tem primeru prevoznik odgovarja, kakor da bi ta dela opravil sam (primerjaj 694. člen OZ ter 78. člen ZPPCP-1). Takšna ureditev sledi sodobni organiziranosti prevozov, saj v praksi prevoznik temeljne obveznosti (prevoza) pogosto ne more opraviti sam in pri izpolnitvi prevoza sodelujejo druge osebe3. Glede na opisano ureditev prevozne pogodbe je prvostopenjsko sodišče zavzelo pravilno stališče, da je tožnica zahtevi po sklepčnosti tožbe zadostila že, ko je v svoji prvi pripravljalni vlogi z dne 11. 5. 2020 navedla, da je za toženko opravila storitve prevoza in ji brez toženkinega ugovora v tej smeri ni bilo potrebno pojasnjevati, ali je te storitve opravila osebno. Drugačna pritožbena izvajanja, da naj bi tožnica v svoji drugi pripravljalni vlogi z navedbami o izvrševanju prevozov preko izpolnitvenih pomočnikov nedopustno spremenila oziroma širila svojo trditveno podlago v nasprotju s 451. členom ZPP, niso utemeljena.
12. Pritožnica nadalje uveljavlja kršitev načela nepristranskosti, saj je mnenja, da je bilo prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe pristransko do te mere, da vzbuja dvom v pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
13. Kateri pritožbeni razlog s takšnim očitkom uveljavlja, pritožnica ni pojasnila. Ustavne procesne pravice se uresničujejo skozi procesne zakone (ZPP), zato je tudi kršitve procesnih jamstev treba uveljavljati in presojati prek kršitev zakonskih določb postopka. Po oceni pritožbenega sodišča iz pritožbenih navedb jasno izhaja, da pritožnica v tem delu dejansko izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje. To pa je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v sporih majhne vrednosti.
14. V sklop neupoštevne (prikrite) kritike dokazne ocene sodišča prve stopnje tako sodijo pritožbene navedbe, da je prvostopenjsko sodišče kljub nasprotujočim si indicem ugotovilo, da dejstvo, da je S. K. naročila opravila iz elektronskega naslova skupine C., ne dokazuje, da je S. K. pogodbe sklepala v imenu te avstrijske družbe, pri čemer naj bi prvostopenjsko sodišče enostavno zaključilo, da je povsem jasno, da je S. K. opravo prevozov naročala v imenu toženke. Na tem mestu toženka zaradi pomanjkljive obrazložitve uveljavlja tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Takšna pritožbena graja pa je brez podlage. Sodišče prve stopnje je namreč v izpodbijani sodbi temeljito in izredno podrobno ocenilo vse izvedene dokaze na podlagi katerih je ugotovilo pravno odločilna dejstva. V nasprotju s pritožbenim zatrjevanjem je obrazložilo tudi, zakaj je ugotovilo, da je S. K. prevozne pogodbe s tožnico naročila v imenu toženke. Pojasnilo je, da je S. K. sicer elektronska sporočila pošiljala iz elektronskega naslova ..., pri tem pa je v podpisu svojih elektronskih sporočil izrecno navedla toženkino firmo, v enem izmed elektronskih sporočil pa je navedla še toženkin naslov in njeno matično številko. Očitana pomanjkljiva obrazložitev, zaradi katere naj se sodba ne bi mogla preizkusiti, torej ni podana.
15. Neutemeljena so pritožbena izvajanja, ki med drugim predstavljajo grajanje dokazne ocene sodišča prve stopnje, da (1) naj sodišče prve stopnje ne bi obrazložilo svoje ugotovitve o tem, da je toženka neutemeljeno trdila, da je šlo pri navedbi reference 8037 ob plačilu zneska 3.062,20 EUR zgolj za naključje - razloge za takšno ugotovitev je sodišče prve stopnje navedlo v 13. točki obrazložitve (2) da sodišče ni verjelo očitno nedolžni napaki toženke pri navedbi firme avstrijske družbe - tudi razloge v zvezi z navedenim je sodišče prve stopnje navedlo v 15. točki obrazložitve ter (3) da gre pri ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da pri izpolnitvi temeljne pogodbene obveznosti – prevoza – skoraj vedno sodelujejo druge osebe, za povsem neobrazloženo in z dokazi nepodprto ugotovitev. V zvezi z zadnjo pritožbeno navedbo toženka uveljavlja tudi kršitev razpravnega načela (7. in 212. člen ZPP), ki pa predstavlja očitek relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, zato je v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni dovoljeno uveljavljati.
16. „Pristranskost“ sodišča prve stopnje toženka utemeljuje tudi z navedbami, da se podatki iz naročila prevoza ne ujemajo s podatki iz obrazcev CMR. Glede na to, da je v naročilu prvega prevoza (A108) kot datum prevzema blaga naveden 1. 3. 2019, obrazec CMR (A23, enako A109) pa je bil izstavljen 28. 2.2019, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je bil prevzem tovora očitno opravljen že dne 28. 2. 2019, torej en dan pred predvidenim. V zvezi s takšnim zaključkom pritožnica uveljavlja kršitev razpravnega načela in pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je dopusten pritožbeni razlog tudi v postopkih v sporih majhne vrednosti). Ta kršitev naj bi bila podana, ker je sodišče prve stopnje izven trditvene podlage strank ugotovilo, da je tožnica tovor prevzela en dan pred predvidenim.
17. Tudi ta pritožbeni očitek ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je imelo v toženkinih navedbah zadostno podlago za ugotovitev, da je bil tovor pri prvem prevozu predan dne 28. 2. 2019. Toženka je namreč v prvi pripravljalni vlogi z dne 11. 6. 2020 (r. št. 16) navedla, da iz CMR št. 000 izhaja, da je bil izstavljen dne 28. 2. 2019 in ne 1. 3. 2019, ko naj bi tožnica blago prevzela. Zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da naj bi sodišče prve stopnje ugotovilo dejstvo, na katerega se nobena od strank v svojih vlogah ni sklicevala. Glede na navedeno prvostopenjsko sodišče ni prekoračilo trditvene podlage, zato toženki ni mogla biti kršena niti njena pravica do izjave.
18. Pritožbeno grajo zmotne uporabe materialnega prava toženka utemeljuje z navedbami, da prvostopenjsko sodišče tovornemu listu ni pripisalo ustreznega pomena. Z njim naj se ne bi dokazovala le obstoj in vsebina prevozne pogodbe, pač pa tudi dejanska oprava prevoza tovora. Opozarja, da se na spornih tovornih listih teža tovora razlikuje s prevozno pogodbo (pravilneje: s podatki iz toženkinega naročila, opomba sodišča), kot prevozniki so navedeni drugi subjekti, ki jih sporne pogodbe ne omenjajo, prav tako pa se (s podatki iz toženkinega naročila) ne ujemajo niti datumi prevzema in prejema tovora. Vse navedeno naj bi potrjevalo, da tožnica ni izkazala, da je sporne prevoze dejansko opravila.
19. Drži pritožbeno stališče, da je tovorni list dokaz o obstoju in vsebini prevozne pogodbe ter tudi o tem, kaj je prevoznik prejel od pošiljatelja za prevoz. Podpis na tovornem listu tudi ustvarja domnevo o pogodbenem položaju podpisnika. Pri dokazovanju vsebine prevozne pogodbe pa tudi za tovorni list velja sistem proste presoje dokazov in ga je mogoče izpodbijati kot vsak drug dokaz.4 Le glede stanja stvari, prevzete za prevoz, so predpisana posebna pravila o tem, pod katerimi pogoji je mogoče izpodbijati podatke iz tovornega lista, ki se nanašajo na blago5. V obravnavanem primeru pa prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo, da podatki iz tovornih listov ne bi odražali resničnega stanja, pač pa, da podatki iz toženkinega naročila niso ustrezali dejanski teži blaga in datumom prevzema tovora, ki so bili vnešeni v tovorne liste. Pri svoji dokazni oceni je upoštevalo, da se sicer vsi preostali podatki v tovornih listih (razen datuma prevzema blaga in teže tovora) ujemajo s podatki iz toženkinih naročil. Zato je zaključilo, da so bili tovorni listi izdani za prevoz tistega blaga, glede katerega sta pravdni stranki sklenili prevozne pogodbe. Takšno ugotavljanje vsebine pogodbenega razmerja je dejansko vprašanje. Zato pritožbene navedbe, da razhajanje med navedenimi podatki iz tovornih listov in toženkinimi naročili vzbuja dvom, da je tožnica opravila prevoze, za katere je izdala vtoževane račune, predstavljajo v postopku v sporih majhne vrednosti nedopustno izpodbijanje dokazne ocene sodišča prve stopnje.
20. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na vse pravno odločilne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba proti glavni stvari (I. točki izreka) ni utemeljena. Posledično tudi ni utemeljena proti stroškovni odločitvi v II. točki izreka. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člena ZPP).
21. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa tožnici povrniti njene stroške (prvi odstavek 165. člena, v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Na podlagi priglašenega stroškovnika in določb Odvetniške tarife je višje sodišče tožnici priznalo 375 točk za odgovor na pritožbo, 50 točk za končno poročilo stranki in 8,5 točk za materialne stroške, skupno 433,5 točk. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR) in 22% DDV je dolžna toženka tožnici povrniti 317,32 EUR stroškov pritožbenega postopka. Zakonske zamudne obresti tečejo od poteka 8 dnevnega roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika ter prvi odstavek 313. člena v zvezi s četrtim odstavkom 458. člena ZPP).
1 Ta določa, da mora tožeča stranka v postopku v sporih majhne vrednosti navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo. 2 Tožena stranka lahko v 8 dneh po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi. 3 Glej V. Kranjc, Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 1188 – 1189. 4 Prim VSL sodba I Cpg 1231/2016. 5 V. Kranjc, Obligacijski zakonik (posebni del) s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 1150 – 1151.