Jedro

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, na katerega se sklicuje predlagateljica obnove, ni predstavljal podlage za izdajo gradbenega dovoljenja in zato ne predstavljata novega dejstva oziroma novega dokaza, na podlagi katerega bi bilo v obnovljenem postopku mogoče sprejeti drugačno odločitev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Upravna enota Maribor zavrgla predlog tožeče stranke, vložen dne 30. 9. 2009, za obnovo postopka, v katerem je bila izdana odločba o spremembi gradbenega dovoljenja, št. 351-765/2005-34 (7101) z dne 11. 1. 2007. Ta odločba je bila izdana investitorju družbi A. d.o.o. za gradnjo komunalne opreme zazidave „Sončna vas“ v Kamnici v delu, ki se nanaša na dovozne ceste, gradnjo parkirišča in povezovalnih pešpoti. Iz obrazložitve izhaja, da tožeča stranka opira predlog za obnovo postopka na dejstvo, da je dne 15. 9. 2009 od B.B. dobila projekt PZI, št. 800800 iz leta 2000, ki ga je izdelal C. d.o.o., s tem pa možnost uporabe novega dokaza. Prvostopni organ je predlog tožeče stranke za obnovo postopka zavrgel kot prepozen, ker je ugotovil, da je tožeča stranka že tekom postopka odločanja o spremembi gradbenega dovoljenja, to je dne 5. 1. 2006, pri tukajšnjemu upravnemu organu vložila dopis z dne 31. 12. 2005, v katerem sporoča, da se ne strinja z ureditvijo parkirišč na podlagi projekta priloženega k zahtevku za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja, temveč z ureditvijo na podlagi projekta PZI št. 800800 iz leta 2000. Na osnovi tega prvostopni organ zaključuje, da je tožeča stranka za predmetni projekt izvedela že pred 31. 12. 2005 in ne šele 15. 9. 2009, kot je navajala v tem postopku, s tem pa je prekoračila enomesečni rok za vložitev predloga za obnovo postopka po 1. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Glede na navedeno prvostopni organ zaključuje, da je prekoračen tudi objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka iz četrtega odstavka 263. člena ZUP. Razen tega prvostopni organ ugotavlja, da tožeča stranka v predlogu za obnovo postopka ni navedla novih dejstev, saj je iz predloženih listin razvidno, da je bil tožeči stranki predmetni projekt znan že pred 31. 12. 2005 in že obravnavan v pritožbah zoper spremembo gradbenega dovoljenja in v upravnem sporu.

Tožeča stranka se je zoper takšen sklep pritožila, Ministrstvo za okolje in prostor pa je kot drugostopni organ z odločbo št. 35108-144/2006-18-MP z dne 2. 12. 2010 njeno pritožbo zavrnilo, ker je zaključilo, da je odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka pravilna, vendar pa iz drugih razlogov, kot jih navaja prvostopni organ. Ministrstvo ugotavlja, da tožeča stranka kot razlog za obnovo postopka izpostavlja pridobitev podatka o tem, da naj bi bil projekt PZI št. 800800 iz leta 2000 podlaga za izdajo nekega drugega že pravnomočnega gradbenega dovoljenja v korist investitorja. Ta podatek je bil predlagatelju znan v septembru 2009 in od takrat dalje teče rok za vložitev predloga za obnovo postopka, zato drugostopni organ zaključuje, da predlog za obnovo postopka ni prepozen. Ministrstvo se tudi ne strinja z ugotovitvijo prvostopnega organa, da je prekoračen absolutni rok za vložitev predloga za obnovo postopka, saj je to jasno že na prvi pogled. Kljub temu pa je ministrstvo pritožbo zavrnilo, saj je ugotovilo, da v predlogu za obnovo postopka naveden razlog za obnovo ne more biti novo dejstvo oziroma nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP. Obnova postopka namreč ni možna, če novo dejstvo nima neposredne zveze z odločbo, glede katere se obnova predlaga. Da PZI št. 800800 iz leta 2000 ni bil podlaga za izdajo odločbe št. 351-765/2005-34 (7101) z dne 11. 1. 2007, s katero se je spremenilo lokacijsko dovoljenje št. 351-01-503/94-1010/12 z dne 26. 7. 1994 in gradbeno dovoljenje št. 351-06-719/94-1010-15 z dne 11. 11. 1994 s spremembo št. 351-05-2358/96-1010/15 z dne 13. 3. 1997, ni sporno. Iz tega razloga podatek, da naj bi bil zgoraj navedeni PZI del neke povsem druge pravnomočne odločbe, ki ni bila predmet konkretnega upravnega postopka v tej zadevi, ne more biti novo dejstvo oziroma nov dokaz, ki bi se nanašal na izdajo odločbe z dne 11. 1. 2007. Obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP torej ni podan. Razen tega ministrstvo tožeči stranki še pojasnjuje, da pravnomočno gradbeno dovoljenje investitorju omogoča gradnjo, vendar pa ni ovire, da investitor ne bi smel pridobiti spremembe gradbenega dovoljenja, če se za spremembo odloči in seveda, če je s spremembo zadoščeno veljavnim predpisom. Če pa investitor dela dejansko izvaja ali jih je izvedel drugače, kot je določeno z gradbenim dovoljenjem, pa je to stvar gradbene inšpekcije. Nenazadnje pa odločba št. 351-05-2637/2002-327 z dne 25. 9. 2003, na katero se sklicuje tožeča stranka, sploh ne ureja ureditve okolja in parkirišč, kar je predmet spornega PZI-ja.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je vložila predlog za obnovo postopka, v katerem je bila izdana odločba o spremembi gradbenega dovoljenja z dne 11. 1. 2007 z utemeljitvijo, da je dne 15. 9. 2009 uspela pridobiti nove dokaze, ki bi pripeljali do drugačne odločitve, če bi bili pred tem upoštevani v postopku, in sicer projekt PZI št. 800800 iz leta 2000, ki je bil že pred tem predložen in upoštevan pri izdaji drugega pravnomočnega gradbenega dovoljenja, to je dovoljenja št. 351-05-2637/2002-327 z dne 25. 9. 2003, ki ga je Upravna enota Maribor izdala družbi A. d.o.o. Tožeča stranka meni, da je drugostopni organ neupravičeno in v škodo tožeče stranke po uradni dolžnosti ugotavljal dejansko stanje preko obsega pritožbenih navedb. Razen tega pa meni, da je ugotovitev drugostopnega organa, da PZI št. 800800 iz leta 2000 nima neposredne zveze z odločbo, glede katere se predlaga obnova, neutemeljena in pavšalno obrazložena. Tožeča stranka je bila kupec enega izmed objektov v naselju „Sončna vas“ v Kamnici. Tekom postopka, katerega obnova se predlaga, je tožeča stranka zatrjevala, da so bili vsi obstoječi objekti komunalne opreme soseske „Sončna vas“ v Kamnici narejeni na podlagi projekta PZI št. 800800 iz leta 2000 in so bili v letu 2000 že dokončani. V odločbi z dne 11. 1. 2007 je prvostopni organ ugotovil, da projekt PZI št. 800800 iz leta 2000 ni bil priložen nobenemu zahtevku za izdajo gradbenega dovoljenja in zato ni sestavni del nobenega gradbenega dovoljenja. Tožeča stranka te ugotovitve v postopku ni mogla ovreči, saj ni imela na voljo niti navedenega projekta niti podatkov, v okviru katerega postopka oziroma v okviru katerega gradbenega dovoljenja je bil projekt že upoštevan. Iz dopisa Urada za komunalo, promet, okolje in prostor z dne 25. 2. 2009 ter projekta PZI št. 800800 iz leta 2000 pa v nasprotju s temi ugotovitvami izhaja, da je bil ta projekt že pred tem predložen in upoštevan pri izdaji pravnomočnega gradbenega dovoljenja št. 351-05-2637/2002-327 z dne 25. 9. 2003, ki ga je Upravna enota Maribor izdala istemu investitorju, to je družbi A. d.o.o. Tožeča stranka zatrjuje, da odločba o spremembi gradbenega dovoljenja ni upoštevala dejstva, da v obravnavanem primeru ni šlo za gradnjo novih parkirišč, ampak so dovozna cesta in vsa parkirišča že zgrajena po projektu, ki je bil predložen pravnomočnemu gradbenemu dovoljenju z dne 25. 9. 2003, česar pa upravni organ v prvotnem postopku ni upošteval ter je nepravilno ugotovil, da projekt PZI, št. 800800 iz leta 2000 ni sestavni del nobenega že pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločitev spremeni tako, da postopek izdaje gradbenega dovoljenja obnovi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega upravnega spora.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri izpodbijani odločitvi in predlagala, da sodišče tožbo zavrne.

Odgovor na tožbo je vložila tudi družba A. d.o.o., ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu 3. alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da projekt PZI št. 800800 iz leta 2000 ni bil podlaga za izdajo odločbe št. 351-765/2005-21 (7101) z dne 11. 1. 2007, glede katere se je zahtevala obnova postopka. Za izdajo te odločbe je družba A. d.o.o. predložila projekt št. 2/05-05 iz maja 2005, ki ga je izdelal D. s.p. Pravnomočna odločba investitorju omogoča gradnjo, pri tem pa ni ovire, da investitor ne bi smel pridobiti spremembe dovoljenja, če se za spremembo odloči, seveda pod pogojem, da je zadoščeno predpisom. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožeča stranka vztraja pri svojih navedbah tudi v v postopku vloženih pripravljalnih vlogah. Zatrjuje, da bi bila odločitev o dovolitvi spremembe gradbenega dovoljenja drugačna, če bi bil upravni organ seznanjen z dejstvom, da predlagana sprememba gradbenega dovoljenja spreminja objekte komunalne infrastrukture (cesto in parkirišča oziroma zelenice), ki so bili zgrajeni po projektu PZI št. 800800 iz novembra 2000, ki je bil tudi podlaga za pravnomočno odločbo UE Maribor št. 351-05-2637/2002-327 z dne 25. 9. 2003. Upravni organ je ob ogledu ugotovil, da so že zgrajena parkirišča in drugi objekti komunalne infrastrukture in da bo predvidena sprememba gradbenega dovoljenja posegla v obstoječe parkirišče in cesto, vendar pa ni sprejel nadaljnjih ugovorov tožnika, ker je napačno ugotovil, da projekt, po katerem so bili objekti zgrajeni (PZI št. 800800 iz leta 2000) nikoli ni bil predložen upravnemu organu in nikoli ni bil podlaga nobenega gradbenega dovoljenja. S predlogom za obnovo postopka pa tožeča stranka dokazuje, da je bil navedeni projekt podlaga za izdajo pravnomočnega gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da predlog za spremembo gradbenega dovoljenja posega v drugo pravnomočno gradbeno dovoljenje.

Tožba ni utemeljena.

Iz predloženega spisa izhaja, da je tožeča stranka dne 30. 9. 2009 vložila predlog za obnovo postopka, v katerem je bilo izdano dovoljenje št. 351-765/2005-34 (7101) z dne 11. 1. 2007, po 1. točki 260. člena ZUP. S to odločbo je bilo spremenjeno lokacijsko dovoljenje št. 351-01-503/94-1010/12 z dne 26. 7. 1994 in gradbeno dovoljenje št. 351-06-719/94-1010-15 z dne 11. 11. 1994 s spremembo št. 351-05-2358/96-1010/15 z dne 13. 3. 1997, ki sta bili izdana investitorju A. d.o.o. za gradnjo komunalne opreme zazidave „Sončna vas“ v Kamnici. Tožeča stranka je vložila predlog za obnovo postopka na podlagi trditve, da je v mesecu septembru 2009 pridobila nova dejstva in dokaze in sicer projekt PZI št. 800800 iz leta 2000, za katerega navaja, da je bil že predložen in upoštevan pri izdaji pravnomočnega gradbenega dovoljenja, št. 351-05-2637/2002-327 z dne 25. 9. 2003, ki ga je Upravna enota Maribor izdala investitorju družbi A. d.o.o. Tožeča stranka je torej vložila predlog za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP, po kateri se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Stranka lahko predlaga obnovo postopka v enem mesecu od dneva, ko je mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze (1. točka prvega odstavka 263. člena ZUP). Po preteku treh let od dokončnosti odločb se obnova postopka ne more več predlagati in tudi ne uvesti po uradni dolžnosti (četrti odstavek 263. člena ZUP). Stranka mora v predlogu za obnovo postopka verjetno izkazati okoliščine, na katere opira predlog in okoliščine, da je bil predlog podan v zakonskem roku (265. člen ZUP). Ko organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo, prejme predlog, mora preizkusiti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana (prvi odstavek 267. člena ZUP). Če pogoji iz prejšnjega odstavka niso izpolnjeni, zavrže pristojni organ predlog s svojim sklepom (drugi odstavek 267. člena ZUP).

Tožeča stranka se je že tekom postopka o izdaji odločbe o spremembi zgoraj navedenega lokacijskega in gradbenega dovoljenja sklicevala na projekt PZI št. 800800 iz leta 2000. To navaja sama v tožbi, vloženi v tem upravnem sporu, izhaja pa tudi iz odločbe z dne 11. 1. 2007 in predloženega spisa. Iz slednjega izhaja, da se je tožeča stranka že na ustni obravnavi dne 2. 2. 2006 sklicevala na to, da vztraja pri legalizaciji obstoječega stanja ceste in zgrajenih parkirišč, ki so bili zgrajeni na podlagi projekta PZI št. 800800 iz novembra 2000, ki ga je izdelal C. d.o.o. in da se naj navedena cesta čimprej preda v javno dobro. Predložila je tudi posnetek ureditvene situacije iz projekta PZI št. 800800 iz leta 2000. V postopku izdaje te odločbe je upravni organ ugotovil, da projekt za izvedbo PZI št. 800800 z datumom november 2000, ki ga je izdelal C. d.o.o., ni bil priložen nobenemu zahtevku za izdajo gradbenega dovoljenja in zato tudi ni sestavni del nobenega gradbenega dovoljenja. V nadaljevanju je upravni organ ugotovil, da so pogoji za izdajo odločbe o spremembi lokacijskega in gradbenega dovoljenja izpolnjeni in zato izdal odločbo z dne 11. 1. 2007. Takšno odločitev je potrdil drugostopni organ, potrjena pa je bil tudi v upravnem sporu (sodba št. U 243/2007-8 z dne 20. 5. 2008).

Tudi po presoji sodišča projekt PZI št. 800800, ki ga je izdelal C. d.o.o. v letu 2000, pa tudi trditev, da bi naj bil ta projekt podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja št. 351-05-2637/2002-327 z dne 25. 9. 2003 ne predstavljata novega dejstva oziroma novega dokaza, na podlagi katerih bi bila mogoča obnova postopka, v katerem je bila izdana odločba o spremembi gradbenega in lokacijskega dovoljenja z dne 11. 1. 2007. S predmetnim projektom je bil seznanjen že prvostopni organ tekom postopka v zvezi s spremembo gradbenega in lokacijskega dovoljenja, tožeča stranka pa je v spis vložila tudi posnetek ureditve situacije iz tega projekta. Da ta projekt ni sestavni del gradbenega in lokacijskega dovoljenja, o spremembi katerih se je odločalo z odločbo z dne 11. 1. 2007, ni sporno, zato trditev, da naj bi bil navedeni PZI del neke druge pravnomočne odločbe, ki ni predmet konkretnega upravnega postopka, ne predstavlja takšnega dejstva, ki bi lahko pripeljal do drugačne odločbe.

K temu pa sodišče še dodaja, da je prvostopni organ v odločbi št. 351-765/2005 – 34 (7101) z dne 11. 1. 2007 sicer zapisal ugotovitev, da projekt PZI, št. 800800 iz leta 2000, ki ga je izdelal C. d.o.o., ni bil sestavni del nobenega gradbenega dovoljenja, vendar pa to ni bila za odločitev bistvena okoliščina. Bistvena ugotovitev je, da so vsi s predpisi določeni pogoji za izdajo spremembe gradbenega in lokacijskega dovoljenja izpolnjeni in zato zahtevku za spremembo gradbenega in lokacijskega dovoljenja ugodil. Nenazadnje pa se sodišče strinja tudi z ugotovitvijo drugostopnega organa, da odločba št. 351-05-2637/2002-327 z dne 25. 9. 2003 ne ureja okolja in parkirišč, kar je vsebina predmetnega projekta.

Ker torej tožeča stranka obstoja okoliščin, na podlagi katerih bi bila mogoča obnova postopka, ni verjetno izkazala, je odločitev, da se predlog za obnovo postopka zavrže tudi po presoji sodišča, pravilna (drugi odstavek 267. člen ZUP).

Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da je pritožbeni organ ugotavljal dejansko stanje preko pritožbenih navedb. Drugostopni organ je v svoji odločbi pritrdil tožeči stranki, da njen predlog za obnovo postopka ni bil vložen prepozno, je pa na podlagi ugotovitev prvostopnega organa - tudi ta je namreč ugotovil, da zatrjevani novi dokaz oziroma trditev, ne pomenita novega dejstva - in na podlagi podatkov spisa, v okviru uradnega preizkusa po drugem odstavku 247. člena ZUP, ugotovil, da je prvostopna odločitev pravilna, a obrazložena z napačnimi razlogi, zato je v svoji odločbi navedel pravilne razloge, pritožbo pa zavrnil (tretji odstavek 248. člena ZUP).

K zgoraj navedenemu pa sodišče še dodaja, da je predmet postopka izdaje gradbenega dovoljenja ali njegove spremembe ugotavljanje ali zahtevek stranke izpolnjuje za izdajo takega dovoljenja predpisane pogoje. Morebitnih nerazrešenih vprašanj med investitorjem in kupci zgrajenih nepremičnin pa ni mogoče reševati v tem postopku, saj je to predmet njihovega civilnopravnega razmerja, spori iz teh pa se, če med strankami ni dogovora, rešujejo pred rednim sodiščem.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1), zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.