Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Od skupne vrednosti spora 138.000 EUR je v pritožbenem postopku ostala sporna še vrednost 82.000 EUR (kot je bila označena vrednost darila v navidezni kupoprodajni pogodbi) in ta predstavlja osnovo za odmero sodne takse za pritožbo. Sodišče prve stopnje je s sklepom z 9. 2. 2022 ugodilo ugovoru prvega toženca zoper plačilni nalog, pri čemer pa je novo takso nepravilno odmerilo od nižje vrednosti spora 56.000 EUR in ne od vrednosti 82.000 EUR. Odločitev sodišča prve stopnje je tako prvemu tožencu v korist, njegovo zavzemanje za še nižje plačilo sodne takse pa nima zakonske podlage.
Smrt tožnika, ki je v postopku imel pooblaščenca, ne predstavlja razloga za prekinitev postopka in zato ne vpliva na tek postopka in odmero sodne takse.
Plačilni nalog s 16. 2. 2022 je sodišče izdalo kot nov plačilni nalog po ugovoru prvega toženca zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo z 28. 12. 2021 in predstavlja sestavni del sklepa o ugovoru (tretji odstavek 34.a člena ZST-1). Tega je prvi toženec izpodbijal s pritožbo zoper sklep z 9. 2. 2022, ne more pa ga izpodbijati še z novim ugovorom. Razlogi sodišča prve stopnje, ki je ponoven ugovor zavrglo, so glede na navedeno pravilni,
I. Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanem delu potrdita sklepa sodišča prve stopnje.
II. Toženca sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z 9. 2. 2022 ugodilo ugovoru prvega toženca in razveljavilo plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 646/2021 z 28. 12. 2021 za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek po tar. št. 1121 ZST-1 v znesku 1671 EUR (I.), ugovor druge toženke zoper isti plačilni nalog pa je zavrglo (II.).
2. Zoper sklep sta pritožbo vložila oba toženca. Opozarjata, da druga toženka plačilnega naloga z 28. 12. 2021 sploh ni prejela, sodišče pa je z novim plačilnim nalogom takso napačno odmerilo. Vrednost spora glede na naravo zahtevka na izpodbijanje listine ne more biti 82.000 EUR, prav tako tudi ne 56.000 EUR, ker je bil ta del zahtevka zavrnjen. Sodišče je s sklepom z 18. 2. 2021 takso pravilno odmerilo na 30 EUR. Plačilni nalog je preuranjen, ker je tožnik umrl in ni več stranka postopka. Njegov pooblaščenec bi lahko pravdo vodil naprej le v nujni zadevi, sicer bi moral prositi za odlog.
3. S sklepom s 23. 3. 2022 je sodišče zavrglo ugovor prvega toženca zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 646/2021 s 16. 2. 2022 za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek v znesku 1.227 EUR (I.), ugovor druge toženke zoper enak plačilni nalog pa je zavrnilo (II.).
4. Zoper sklep vlagata pritožbo oba toženca. V njej (večinoma dobesedno) povzemata vsebino pritožbe zoper sklep z 9. 2. 2022 in sodišču očitata nezakonito ravnanje, ko se s številnimi plačilnimi nalogi ustvarja vzporedne postopke, medtem ko o pritožbi zoper sodbo še ni odločeno.
5. Pritožbi nista utemeljeni.
O pritožbi zoper sklep z 9. 2. 2022:
6. Sodišče prve stopnje je s sodbo z 22. 10. 2021 ponovno odločalo o tožbenem zahtevku tožeče stranke na preklic darilne pogodbe in vrnitev darila, medtem ko je bilo o tožbenem zahtevku na plačilo zneska 56.000 EUR že pravnomočno odločeno v predhodnem postopku. Od skupne vrednosti spora 138.000 EUR je tako v pritožbenem postopku ostala sporna še vrednost 82.000 EUR (kot je bila označena vrednost darila v navidezni kupoprodajni pogodbi) in ta predstavlja osnovo za odmero sodne takse za pritožbo. Sodišče prve stopnje je s sklepom z 9. 2. 2022 ugodilo ugovoru prvega toženca zoper plačilni nalog, pri čemer pa je novo takso nepravilno odmerilo od nižje vrednosti spora 56.000 EUR in ne od vrednosti 82.000 EUR. Odločitev sodišča prve stopnje je tako prvemu tožencu v korist, njegovo zavzemanje za še nižje plačilo sodne takse pa nima zakonske podlage. Pritožbeno sodišče je zato njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.
7. Plačilni nalog z 28. 12. 2021 ni bil naslovljen na drugo toženko kot zavezanko za plačilo, zato je sodišče prve stopnje njen ugovor zaradi pomanjkanja pravnega interesa pravilno zavrglo kot nedovoljen. Ker druga toženka odločitve sodišča o zavrženju ugovora vsebinsko ne napada, je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pritožbeno sodišče njeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
O pritožbi zoper sklep s 23. 3. 2022:
8. Plačilni nalog s 16. 2. 2022 je sodišče izdalo kot nov plačilni nalog po ugovoru prvega toženca zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo z 28. 12. 2021 in predstavlja sestavni del sklepa o ugovoru (tretji odstavek 34. a člena ZST-1). Tega je prvi toženec izpodbijal s pritožbo zoper sklep z 9. 2. 2022, ne more pa ga izpodbijati še z novim ugovorom. Razlogi sodišča prve stopnje, ki je ponoven ugovor zavrglo, so glede na navedeno pravilni, toženčeva pritožba pa neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.
9. Kot je pritožbeno sodišče že obrazložilo v 6. točki tega sklepa vrednost spornega predmeta v pritožbenem postopku znaša 82.000 EUR. Sodišče prve stopnje je sodno takso odmerilo celo od nižjega zneska (56.000 EUR), torej v korist druge toženke. Za še nižjo odmero sodne takse niso izpolnjeni zakonski pogoji, zato je pritožba druge toženke, ki vztraja, da bi sodišče moralo ugoditi njenemu ugovoru zoper že tako prenizko odmerjeno sodno takso, neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je glede na navedeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.
O ostalih pritožbenih navedbah:
10. Pritožnika se v obeh pritožbah neutemeljeno sklicujeta na odmero sodne takse po plačilnem nalogu s 23. 2. 2021 v višini 33 EUR, s katerim je sodišče odmerilo sodno takso po tarifni številki 30010 (za pritožbo zoper sklep Višjega sodišča, ki ni posebej taksirana) in ne po tarifni številki 1121 ZST-1 (ki se nanaša na pritožbo zoper odločitev o glavni stvari).
11. Smrt tožnika, ki je v postopku imel pooblaščenca, ne predstavlja razloga za prekinitev postopka in zato ne vpliva na tek postopka in odmero sodne takse.
12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je posledica pritožbenega neuspeha tožencev (prvi odstavek 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).