Jedro

Temeljni pogoj za izdajo sklepa o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je, da storilec v predpisanem roku sodišču predloži potrdilo o vključitvi v ustrezno edukacijsko delavnico, z navedbo imena in naslova pooblaščenega izvajalca takšnega rehabilitacijskega programa. Predložitev tega potrdila v predpisanem roku pa je seveda mogoče od storilca zahtevati le, če je bil s sklepom, s katerim mu je sodišče na njegovo prošnjo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja odložilo, ustrezno seznanjen.

Izrek

Ob reševanju zahteve za varstvo zakonitosti se izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom EPVD 66/2018 z dne 16. 5. 2018 storilcu I. P. preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki mu je bila odobrena s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani EPVD 66/2018 z dne 12. 4. 2018. Sodišče je odločilo, da se sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki mu je bilo izrečeno s sklepom EPVD 66/2018 z dne 19. 2. 2018, izvrši. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom EPVDp 94/2018 z dne 14. 6. 2018 storilčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče je odločilo, da je storilec prekrška dolžan plačati sodno takso.

2. Zoper navedeni pravnomočni sklep vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec Hinko Jenull, kot navaja v uvodu zahteve, zaradi kršitve 3. točke prvega odstavka 155. člena, v zvezi z drugim odstavkom 155. člena, v zvezi z osmim in desetim odstavkom 202.d člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). V obrazložitvi zahteve trdi, da je sodišče v izpodbijanem sklepu izhajalo iz napačne predpostavke, da je bil storilcu prekrška sklep z dne 12. 4. 2018, s katerim mu je bila odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pravilno vročen, ter da je bil seznanjen z obveznostjo, ki mu je bila s tem sklepom naložena. Iz podatkov prekrškovnega spisa je namreč razvidno, da je bil navedeni sklep pomotoma vročen drugemu naslovniku, zato storilec ni bil seznanjen, da je od dneva vročitve sklepa začel teči petnajstdnevni rok za predložitev dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi ter zadevo vrne Okrajnemu sodišču v novo odločanje.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi določbe drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu prekrška, ki pa se o njej ni izjavil. B.

4. Bistvo vložene zahteve za varstvo zakonitosti je v trditvi, da je sodišče pri izdaji izpodbijanega pravnomočnega sklepa, s katerim je preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, izhajalo iz napačne predpostavke, da je bil storilcu prekrška sklep, s katerim mu je sodišče odložilo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pod pogojem, da storilec v petnajstih dneh od prejema sklepa predloži dokazilo o vključitvi v rehabilitacijski program, storilcu prekrška pravilno vročen. Vročitev, kot je razvidno iz prekrškovnega spisa, ni bila pravilna in zakonita, saj je bil sklep vročen na povsem napačen naslov, zaradi česar storilec prekrška ni bil seznanjen s svojo obveznostjo predložitve dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program. To ima po vložnikovem stališču za posledico, da je izpodbijani pravnomočni sklep obremenjen s kršitvijo po 3. točki prvega odstavka 155. člena, v zvezi z osmim in desetim odstavkom 202.d člena ZP-1. 5. V zahtevi zatrjevane kršitve določb ZP-1 Vrhovno sodišče ne more preizkusiti, ker je ob reševanju zahteve nastal precejšen dvom o resničnosti oziroma bolj pravilnosti odločilnih procesnopravno relevantnih dejstev, na katerih temelji izpodbijana pravnomočna odločba.

6. Iz podatkov prekrškovnega spisa je razvidno, da je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 19. 2. 2018 storilcu prekrška izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vožnjo različnih kategorij motornih vozil, ker je storilec dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu. S sklepom z dne 12. 4. 2018 je sodišče ugodilo storilčevemu predlogu ter izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja odložilo za čas preizkusne dobe petnajstih mesecev, ki začne teči naslednji dan od dneva vročitve sklepa storilcu, ob dodatnem pogoju, da se storilec udeleži rehabilitacijskega programa - edukacijske delavnce v obsegu šestih pedagoških ur, ter da v petnajstih dneh od prejema sklepa sodišču predloži dokazilo o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program z navedbo imena in naslova pooblaščenega izvajalca tega programa. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 16. 5. 2018 odločilo, da se storilcu odložitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče, sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pa izvrši. To odločitev sodišča prve stopnje je potrdilo pritožbeno sodišče s sklepom z dne 14. 6. 2018, s katerim je pritožbo storilca zavrnilo kot neutemeljeno. Kot je razvidno iz razlogov sklepa o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, storilec prekrška potrdila o vključitvi v ustrezen edukacijski program, po poteku za to določenega roka, ni predložil, zato so izpolnjeni zakonsko predpisani pogoji za izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

7. Iz dopisa Pošte Slovenije, d. o. o. (list. št. 63 spisa) je razvidno, da sklep sodišča o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, storilcu prekrška ni bil vročen. Iz navedenega dopisa namreč izhaja, da je bil sklep pomotoma vročen pooblaščeni osebi Postaje prometne policije Ljubljana, na naslovu Grič 56 v Ljubljani in da je bila takšna vročitev posledica vzajemne nepozornosti poštnega delavca in prejemnika priporočenega pisma - pooblaščene osebe Policijske postaje Ljubljana.

8. Temeljni pogoj za izdajo sklepa o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je, da storilec v predpisanem roku sodišču predloži potrdilo o vključitvi v ustrezno edukacijsko delavnico, z navedbo imena in naslova pooblaščenega izvajalca takšnega rehabilitacijskega programa. Predložitev tega potrdila v predpisanem roku pa je seveda mogoče od storilca zahtevati le, če je bil s sklepom, s katerim mu je sodišče na njegovo prošnjo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja odložilo, ustrezno seznanjen.

9. V konkretnem primeru je Vrhovno sodišče, upoštevaje omenjeni dopis Pošte Slovenije, podvomilo v, za izdajo izpodbijanega sklepa, odločilno dejstvo, namreč, da je bil storilcu prekrška sklep, v katerem mu je bil določen pogoj, da sodišču predloži potrdilo o vključitvi v rehabilitacijski program, sploh vročen. Dokler to dejstvo ni razjasnjeno, Vrhovno sodišče zatrjevanih procesnih kršitev ne more preizkusiti.

C.

10. Po povedanem je Vrhovno sodišče izpodbijano pravnomočno odločbo na podlagi določbe 427. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 razveljavilo in zadevo vrnilo okrajnemu sodišču v novo odločanje. V ponovnem postopku bo moralo sodišče ugotoviti, ali je bil storilcu prekrška sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, v katerem mu je bil določen dodaten pogoj, da sodišču v petnajstih dneh predloži dokazilo o vključitvi v rehabilitacijski program, sploh vročen. Če se bo izkazalo, da vročitev tega sklepa ni bila pravilna, bo imelo to za posledico, da za postopek preklica odložitve izvršitve prenehanja vozniškega dovoljenja, ni bil izpolnjen temeljni pogoj. Ta je, da je bil storilec pred tem seznanjen z odložitvijo izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in dodatno obveznostjo, da mora sodišču predložiti ustrezno dokazilo o vključitvi v rehabilitacijski program.