Jedro

Če N.N. ni upravičenka po ZDen (če ob zatrjevanem podržavljanju ni bila jugoslovanska državljanka), bi bil po 12. členu ZDen upravičenec njen zakonec ali dedič iz prvega dednega reda, ne glede na to, zakaj N.N. ni (oziroma, če ni) postala državljanka povojne Jugoslavije. Predlagateljica postopka bi morala tedaj dokazati dejanski stan 12. člena ZDen, zlasti, da je dedinja prvega dednega reda po pokojni N.N.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za denacionalizacijo, sodišče druge stopnje pa je pritožbo predlagateljice postopka zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. V razlogih je navedlo, da predlagateljica postopka ni dokazala, da je pokojna N.N. upravičenka do denacionalizacije po prvem odstavku 9. člena Zakona o denacionalizaciji (Ur. l. RS, št. 27/91 in nasl. - ZDen).

Zoper ta sklep je predlagateljica postopka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je zahtevo za denacionalizacijo vložila kot nujni dedič pokojnega E.N. Je namreč njegova hči, torej dedič prvega dednega reda. Zahtevi za denacionalizacijo je priložila tudi potrdilo o svojem državljanstvu. Pritožbeno sodišče je spregledalo določbe 12. člen ZDen, ki predstavljajo izjemo od prvega in drugega odstavka 9. člena ZDen. Če fizična oseba iz 9. člena ZDen ni upravičenec po tem zakonu, je upravičenec njegov zakonec ali dedič iz prvega dednega reda, če mu je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano s predpisi iz prvega odstavka 9. člena ZDen. Predlagateljica postopka je kot hči pokojnega E. N. (torej dedič prvega dednega reda) vložila zahtevo za denacionalizacijo premoženja in dokazala, da je državljanka Republike Slovenije. Ker pritožbeno sodišče ni uporabilo 12. člena ZDen, je zmoten zaključek, da ni izpolnjen temeljni pogoj za denacionalizacijo. Revidentka predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Revizija je bila vročena nasprotnim udeležencem, ki nanjo niso odgovorili, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Predlagateljica postopka, ki zatrjuje, da je pokojna N.N. upravičenka do denacionalizacije, bi morala dokazati, da je bila N.N. v času, ko je bilo sporno premoženje podržavljeno (t.j. ob sklenitvi kupne pogodbe dne 6.6.1955) jugoslovanska državljanka in ji je bilo po 9.5.1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo (prvi odstavek 9. člena). Če N.N. ni upravičenka po ZDen (če ob zatrjevanem podržavljenju ni bila jugoslovanska državljanka), bi bil po 12. členu ZDen upravičenec njen zakonec ali dedič iz prvega dednega reda, ne glede na to, zakaj N.N. ni (oziroma, če ni) postala državljanka povojne Jugoslavije. Predlagateljica postopka bi morala tedaj dokazati dejanski stan 12. člena ZDen, zlasti, da je dedinja prvega dednega reda po pokojni N.N. Ker pa ni dokazala ne prvega (jugoslovanskega državljanstva pokojne N.N.), ne drugega (da je njena dedinja iz prvega dednega reda - tega ni niti zatrjevala), je pravilen pravni zaključek sodišč druge in prve stopnje, da predlagateljica postopka ni dokazala svoje stvarne aktivne legitimacije. Zato je revizijsko sodišče njeno revizijo zavrnilo.