Jedro

Glede na ugotovitve izvedenca, ko je olje izteklo že v 20 sekundah in je vsako delovanje motorja po tem trenutku že povzročilo škodo, določbe splošnih pogojev ni mogoče razlagati na način, da vsako delovanje motorja po izteku olja, tudi če gre za vprašanje sekund, že pomeni izključitev kritja škode. Upoštevati je treba konkretne okoliščine zadeve in določen čas za reakcijo voznika. Opisane okoliščine (olje je izteklo hipoma, tovornjak se ob udarcu ni takoj ustavil, voznik je po ustavitvi tovornjaka zelo hitro ugasnil motor) zato ob pravilni razlagi splošnih določb nimajo za posledico izključitve kritja škode. Drugačna razlaga bi bila do zavarovancev prestroga.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni, tako da mora tožena stranka poleg že prisojenega tožeči plačati še - znesek 4.362,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.6.2015 dalje - zakonske zamudne obresti od zneska 26.646,73 EUR od 2.6.2015 do 8.6.2015

II. V preostalem izpodbijanem delu (glede zamudnih obresti za čas od 25.2.2015 do 1.6.2015) se pritožba zavrne in v tem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči povrniti poleg že prisojenih 3.193,40 EUR še 1.436,60 EUR stroškov postopka na prvi stopnji in stroške pritožbenega postopka v znesku 449,99 EUR, oboje v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Kopru v za pritožbo spornem delu zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 4.362,00 EUR s pripadajočimi obrestmi iz naslova kasko zavarovalnine za škodo, ki je vozilu tožeče stranke nastala ob prometni nezgodi v zvezi z iztekom olja iz motorja in zavrnilo zahtevek na plačilo zamudnih obresti od priznanega in že plačanega zneska zavarovalnine za čas od 25.2.2017 (pravilno 2015) do 8.6.2015 (14 dni po pripravi "Sporazuma za polno poravnavo obveznosti").

2. Zoper zavrnilni del sodbe se tožena stranka pritožuje. Meni, da je sodišče prestrogo upoštevalo splošne pogoje zavarovanja. Dokazni postopek je pokazal, da je voznik tovornjaka motor izključil 30 sekund do ene minute po nezgodi (vozilo je zdrsnilo s ceste in nasedlo na obcestni kamen), kar je ob upoštevanju dejstva, da je vsaka prometna nesreča nepričakovan dogodek in da je tudi izvedenec potrdil, da voznik ni mogel niti vedeti za kakšno poškodbo motorja gre v okviru, ki se ga pričakuje od povprečno skrbnega in profesionalnega voznika. Če bi sprejeli razlago sodišča, bi bil tožnik objektivno odgovoren za vsako poškodbo, ki je posledica hipnega izteka olja, ne da bi imel možnost izkazati, da hitrejša reakcija ni bila mogoča. Tožena stranka meni, da je sodba nezakonita tudi v delu, v katerem se nanaša na tek zamudnih obresti. Za začetek teka obresti je odločilen datum, ko je bil znan obseg škode, kar pa je bilo najkasneje takrat, ko sta bila izdana sporna računa, torej 15.5.2015. 3. Pritožba je utemeljena.

4. V tej zadevi dejansko stanje glede poteka prometne nesreče, v kateri je nastala škoda, ni sporno. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je vozilo, last tožnika in zavarovano pri toženi stranki, v viharnem vremenu in snežnem zametu, zaradi umikanja nasproti vozečemu vozilu, v levem ovinku zdrsnilo s ceste in s spodnjim delom nasedlo na obcestni kamen. Med ostalim so bili pri tem poškodovani tudi turbo polnilniki. Vzrok tej poškodbi je bila kratkotrajna izguba mazanja motorja. Motorno olje je izteklo hipoma v 20 sekundah, naslednjih 20 sekund teka motorja brez olja pa je že prepozno in povzroči okvaro. Voznik tovornjaka je motor ugasnil od 30 sekund do minute po trku v obcestni kamen. Pri tem so ostale neprerekane trditve tožeče stranke, da je vozilo v nezgodi nasedlo in ni bilo več sposobno za vožnjo. Ko je vozilo udarilo ob kamen, se ni naenkrat ustavilo, temveč je nekaj trenutkov še naprej drselo s ceste. Ko je vozilo prenehalo drseti, je voznik izključil motor. Te trditve so tudi v skladu z izvedenimi dokazi (zaslišanje voznika tovornjaka, ki je izpovedal, da je motor ugasnil 30 sekund do ene minute po trku, ter izvedeniškim mnenjem, saj je izvedenec v delu mnenja, na katerega ni bilo pripomb, zapisal, da je motor po izkustveni oceni deloval le kratek čas). Iz izpovedi voznika, ki jo je povzelo sodišče prve stopnje, še izhaja, da je takoj, ko se je vozilo ustavilo, odprl vrata, pogledal ven in ugasnil motor, v temi pa ni zaznal, kaj točno se je zgodilo z vozilom.

5. V splošnih pogojih za kasko zavarovanje vozil 01-AKA-01/13 (priloga B1) je v 10. točki prvega odstavka 15. člena določeno, da zavarovalnica v nobenem primeru ne krije škode na motorju ali drugih delih vozila kot posledice iztekanja olja ali hladilne tekočine zaradi nadaljevanja vožnje po poškodbi ali delovanja motorja. V tej pravdi je sporno vprašanje, ali je dejansko stanje, kakršno izhaja iz prejšnje točke te obrazložitve, mogoče subsumirati pod citirano določbo Splošnih pogojev.

6. Pri razlagi splošnih pogojev je treba upoštevati določbo 83. člena Obligacijskega zakonika (OZ), po kateri je pri pogodbah, sklenjenih po vnaprej natisnjeni vsebini, nejasna določila treba razlagati v korist druge stranke. Glede na ugotovljeno dejansko stanje ne more biti sporno, da vozilo po nezgodi ni nadaljevalo z vožnjo, lahko pa bi prišla v poštev določba, da zavarovalnica ne krije škode, ki je posledica iztekanja olja zaradi delovanja motorja. Ob ugotovitvah izvedenca, da bi do enakih posledic prišlo tudi v primeru, če bi motor po udarcu deloval že malo več kot 20 sekund1 in ob ugotovljenem dejanskem stanju (olje je izteklo hipoma, po udarcu je tovornjak še nekaj časa drsel, voznik pa je motor ugasnil 30 sekund do ene minute po udarcu), pritožba pravilno opozarja, da je od povprečnega voznika težko pričakovati reakcijo, preden se sploh zave, kaj se je zgodilo. Razlaga, kakršno je ponujala tožena stranka (in jo je sodišče prve stopnje sprejelo) dejansko pomeni, da bi bile poškodbe, ki so posledica iztekanja olja, praktično vedno izključene iz zavarovanja. Če bi stranki res želeli tako ureditev, bi to tudi jasno zapisali.

7. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da bi morala tožeča stranka zatrjevati, da so bile podane takšne posebne okoliščine, kot je huda poškodba voznika ali nezavest, če bi želela, da kritje škode ne bi bilo izključeno, vendar je tako stališče po mnenju pritožbenega sodišča, glede na ugotovljen časovni potek nezgode, prestrogo. Tudi od profesionalnega voznika ni mogoče pričakovati, da bo že med drsenjem vozila (preden je prometne nezgode dejansko konec) ugasnil motor. Glede na ugotovitve izvedenca, ko je olje izteklo že v 20 sekundah in je vsako delovanje motorja po tem trenutku že povzročilo škodo, določbe splošnih pogojev ni mogoče razlagati na način, da vsako delovanje motorja po izteku olja, tudi če gre za vprašanje sekund, že pomeni izključitev kritja škode. Upoštevati je treba konkretne okoliščine zadeve in določen čas za reakcijo voznika. Opisane okoliščine (olje je izteklo hipoma, tovornjak se ob udarcu ni takoj ustavil, voznik je po ustavitvi tovornjaka zelo hitro ugasnil motor) zato ob pravilni razlagi splošnih določb nimajo za posledico izključitve kritja škode. Drugačna razlaga bi bila do zavarovancev prestroga.

8. Ker računi, ki jih je tožeča stranka plačala za popravilo poškodovanega vozila, po višini niso sporni, je pritožbeno sodišče na podlagi povedanega pritožbi ugodilo in sodbo spremenilo (peta alineja 358. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), tako da je ugodilo zahtevku tudi na plačilo 4.362,00 EUR. Tožeči stranki gredo tudi zakonske zamudne obresti, in sicer v skladu s pogodbo od izteka 14 dnevnega roka po tistem, ko je bil škoda znana, kot to pravilno opozarja pritožba. V predmetni zadevi je to takrat, ko je tožena stranka prejela računa (iz priloge A24 izhaja, da je bilo to 18.5.2015). Tožeča stranka je zato upravičena do zamudnih obresti od 2.6.2015, do presežka (zamudne obresti od dneva prometne nezgode 25.2.2015 do 1.6.2015) pa tožeča stranka ni upravičena. Enako velja tudi za zakonske zamudne obresti od že prisojenega za pritožbo nespornega zneska. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbi v večjem delu ugodilo, tako da mora tožeča stranka plačati tudi znesek v višini 4.362,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.6.2015 dalje, ter zamudne obresti od zneskov 16.030,33 EUR za čas od 2.6.2015 do 8.6.2015 in od zneska 10.616,40 EUR za čas od 2.6.2015 do 8.6.2015. Višji zahtevek (za obresti od 25.2.2015 do 1.6.2015) pa je bil utemeljeno zavrnjen in je v tem delu pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

9. Zaradi spremembe odločitve o glavni stvari je bilo treba spremeniti tudi odločitev o pravdnih stroških. Tožeča stranka je z zahtevkom uspela praktično v celoti (zavrnjen je bil le obrestni zahtevek in še ta v manjšem delu), zato ji mora tožena stranka povrniti vse stroške njenega postopka na prvi stopnji in stroške pritožbenega postopka. Prvi znašajo 4.630,00 EUR (po višini za pritožbo niso bili sporni), drugi pa 449,99 EUR. (sodna taksa 240,00 EUR in stroški zastopanja 209,99 EUR) 1 V 20 sekundah naj bi olje izteklo, po tistem pa je motor deloval brez olja.