Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Pri sklepih o podaljšanju pripora gre za meritorno odločitev.
Določbe V. poglavja OT, ki opredeljujejo posamezne storitve v kazenskem postopku, ne utemeljujejo zaključka Organa, da so v postavkah tega poglavja zajeta tudi opravila posveta s stranko, pregleda spisov listin in druge dokumentacije. Navedena opravila so v primeru kazenskega postopka zajeta v XXI. poglavju OT, v tar. št. 39/1.
I.Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani številka Bpp 3289/2020 z dne 2. 8. 2023 se odpravi in se zadeva vrne Okrožnemu sodišču v Ljubljani v ponoven postopek.
II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do prenehanja obveznosti.
O izpodbijanem sklepu
1.Okrožno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju Organ) je na podlagi tretjega odstavka 2. člena, v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ter šestim odstavkom 30. člena, v zvezi z 40. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) z izpodbijanim sklepom: (i) tožniku priznal skupno 47.530,74 EUR1 nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje brezplačne pravne pomoči na podlagi napotnice Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 3286/2020 z dne 12. 1. 2021. Višji zahtevek je Organ zavrnil (I. točka izreka); (ii) in odločil, da se priznani znesek stroškov nakaže na račun tožnika v roku 30 dni od prejema računa (II. točka izreka).
2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 28. 4. 2023 pravočasno na podlagi napotnice Bpp 3286/2020 z dne 12. 1. 2021 podal zahtevek za plačilo nagrade in potrebnih izdatkov v višini 77.770 odvetniških točk, povečanih za pavšalne potrebne izdatke, izdatke iz naslova kilometrine ter za 22% DDV (vse v nadaljevanju Zahtevek). Iz obrazložitve izhaja, da je Organ Zahtevku delno ugodil in sicer za storitve, opravljene do 3. 6. 2022 na podlagi veljavne OT, za opravljeno delo od dne 4. 6. 2022 dalje pa skladno s spremembami in dopolnitvami OT, pri čemer je upošteval vrednost odvetniške točke na dan izdaje sklepa v višini 0,60 EUR. Organ je ugodil Zahtevku v delu, ki se glasi: (i) nagrada v višini skupaj 63.981,3 točk (upoštevajoč vrednost točke 0,6 EUR znaša 38.388,78 EUR); (ii) 2% od skupne vrednosti storitve do 1000 točk in 1% od presežka nad 1.000 točk v višini 461,3 EUR; (iii) kilometrino v skupni višini 570,84 EUR, (iv) 22% DDV, skupaj znesek 8.571,12 EUR.
3.Iz obrazložitve izhaja, da je Organ zavrnil Zahtevek v delu, ki se nanaša na: (i) stroške za sestavo in vložitev 11 pritožb zoper sklep o podaljšanju oziroma spremembi izrečenega ukrepa in 2 pritožb zoper sklep o zaščiti prič, z utemeljitvijo, ker gre za procesni sklep; (ii) nagrado za študij dokumentacije v trajanju 20 ur in sestankov oz. telefonske konference in razgovor s stranko v ZPKZ Maribor dne 11. 12. 2020, z utemeljitvijo, ker posvet s stranko in pregled spisov, listin in druge dokumentacije, ki ju odvetnik opravi kot pripravo za sestavo vloge ali zastopanja stranke na narokih, na podlagi prve alineje 1. točke tar. št. 39 OT ter 2. točke tar. št. 39 OT nista samostojni opravili, saj sta po mnenju Organa vključeni v storitev po tar. št. 8, 10 in 11 OT; (iii) zvišanje nagrade za 75 % na podlagi drugega odstavka 7. člena OT, s povzemanjem, da iz obtožnice Kt 2246/2020 z dne 20. 7. 2020 in sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani X K 5747/2020 z dne 20. 7. 2022 izhaja obtožba oz. obsodba po 3. in 1. odstavku 186. člena KZ; (iv) pavšalni znesek potrebnih stroškov za odmerjeno urnino in odsotnost iz pisarne, ker ju je Organ štel za strošek.
Tožnikove navedbe
4.Tožnik zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, kršitve določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in vrne istemu organu v ponovno odločanje. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.
5.Organu očita, da ni pravilno uporabil OT, saj bi na podlagi drugega odstavka 20. člena ZOdv moral nagrado odmeriti po OT, veljavni v času odločanja, torej dne 2. 8. 2023. Organu očita tudi nepravilno uporabo določil OT, ker je štel, da je sklep o podaljšanju pripora oziroma spremembi izrečenega ukrepa procesni in ne materialni sklep in je zato nagrado za pritožbo zoper navedene sklepe odmeril po tar. št. 11/2 OT, namesto pravilno po tar. št. 11/1 OT, kot je to tožnik priglasil v Zahtevku. Tožnik Organu očita tudi absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ker pri obravnavi nagrade za pritožbo zoper sklep o zaščiti priče sploh ni pojasnil, zakaj šteje to pritožbo kot pritožbo zoper procesni sklep. Izpodbijani sklep v tem delu nima nikakršnih razlogov in ga ni moč preizkusiti. Tožnik ugovarja tudi, da mu Organ ni priznal nagrade za študij spisovne dokumentacije v trajanju 20 ur in nagrade za posvet (sestanek) s stranko v priporu dne 11. 12. 2020. Organ je po tožnikovem mnenju napačno štel, da je nagrada za ti dve storitvi že zajeta v nagradi v tar. št. 8, 10 in 11 OT, da ne predstavlja samostojnega odvetniškega opravila, kot ga določa tar. št. 39 OT (oziroma od 4. 6. 2022 dalje tar. št. 43 OT). Pojasnjuje, da gre v konkretnem primeru za obsežno in kompleksno zadevo, z večjim številom obdolžencev in večjim številom kaznivih dejanj. Organu očita tudi arbitrarnost in kršitev 22. člena Ustave, saj je v isti zadevi, vendar zagovorniku drugega obdolženca, priznal nagrado za študij spisa (pregled spisov, listin in druge dokumentacije) v trajanju 20 ur. V zvezi z nepriznanjem nagrade za posvet s stranko v priporu dne 11. 12. 2020 pa dodaja še, da je odločitev organa tudi notranje nekoherentna. Organ je odvetniku zavrnil nagrado za sestanek (posvet s stranko), hkrati pa mu je za ta (isti) sestanek priznal nagrado za odsotnost iz pisarne kot tudi kilometrino. Tožnik izpodbija tudi zavrnitev 75 % zvišanja nagrade za storitve na podlagi drugega odstavka 7. člena OT, saj izpodbijani sklep v tem delu nima razlogov in ga ni moč preizkusiti. Meni, da je do povišanja upravičen, saj je zagovarjal upravičenca za štiri očitana (obsežna) izvršitvena ravnanja (oz. dejanja) v okviru kolektivnega ravnanja.
Navedbe toženke
6.Toženka na tožbo ni odgovorila.
K I. točki izreka
7.Sodišče je na podlagi pete alineje drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo le na podlagi listin, ker sta se stranki strinjali, da se glavna obravnava ne opravi. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listine, ki so v sodnem spisu označeni kot priloge A1 do A9 in vse listine iz spisa toženke št. Bpp 3268/2020.
8.Tožba je utemeljena.
9.Za pravno pomoč po ZBPP je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči (šesti odstavek 30. člena ZBPP).
10.Ni sporno: (i) da je tožnik na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 3286/2020 z dne 12. 1. 2021 zastopal upravičenca za brezplačno pravno pomoč A. A. v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani I K 5747/2020: (ii) da je tožnik pravočasno vložil napotnico in stroške priglasil z Zahtevo.
11.Tožnik utemeljeno izpodbija odločitev glede ovrednotenja 11 pritožb zoper sklep o podaljšanju/spremembi izrečenega ukrepa in dveh pritožb zoper sklep o zaščiti prič, ki jih je Organ ovrednotil s 500 točkami. Organ je utemeljil svojo odločitev na drugi alineji 2. točke tar. št. 11 OT, ki določa, da se za redno pravno sredstvo zoper nemeritorno odločbo nagrada vrednosti po 1. do .5. in 7. točki tar. št., 10 OT, zniža za 50%. Odločitev Organa, da je štel sklep o podaljšanju oziroma spremembi izrečenega ukrepa kot procesni sklep, ker se z njim ni presojalo o vsebini očitka obsojencu kot tudi ne o razlogih ukrepa, ampak gre za ugotovitveni sklep, izdan na podlagi drugega odstavka 207. člena ZKP, je materialnopravno zmotna. Tudi pri sklepu na podlagi drugega odstavka 207. člena ZKP mora namreč, kot to jasno določa zakon2, senat po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu tudi brez predloga strank preizkusiti, ali so še dani razlogi za pripor, in izdati sklep, s katerim ugotovi, da so razlogi za pripor še podani, ali pa pripor odpravi. Za podaljšanje pripora je torej treba opraviti enako presojo, kot pri njegovi odreditvi, ali je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, in ali je hkrati podan kateri izmed pripornih razlogov, določenih v prvem odstavku 201. člena ZKP. Čeprav je standard obrazložitve pri sklepu o podaljšanju pripora manjši kot pri njegovi odreditvi, pa mora senat pri presoji utemeljenega suma in pripornih razlogov vseeno upoštevati vsebino dokazov in iz njih izhajajoča dejstva ter na njihovi podlagi sklepati, ali je izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in ali je podan kateri izmed pripornih razlogov. Sodna praksa3 se je že izrekla, da zato taka vrsta odločitve ne more predstavljati procesne odločbe. Odreditev pripora oziroma njegovo podaljšanje predstavljata namreč tekom kazenskega postopka najbolj invaziven ukrep v svobodo obdolženca in predstavlja samostojno meritorno odločitev tekom kazenskega postopka, na kar utemeljeno opozori tožnik. Zato je Organ v tem delu zmotno uporabil materialno pravo in je podan tožbeni razlog 1. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1.
12.Organ za svojo odločitev, da zavrne plačilo nagrade za pritožbi zoper sklep o zaščiti priči na podlagi tar. št. 11/2 OT, ni navedel razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče to odločitev preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena v zvezi s prvim odstavkom 214. člena in 228. členom ZUP).
13.Utemeljen je tožbeni očitek tudi v delu zavrnitve nagrade za študij spisovne dokumentacije v trajanju do 20 ur. Po oceni Organa ne gre za samostojno opravilo v smislu prve alineje 1. tč. tar. št. 39 OT, 2. tč. tar. št. 39 OT. Ta določa, da obračuna odvetnik, če storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev: 1. Posveti, nasveti in mnenja:-za posvet za vsake začete pol ure 50 točk;- za pripravo ter udeležbo na konferencah in sestankih za vsake začete pol ure 100 točk;- za pisne pravne nasvete in pravna mnenja za vsake začete pol ure dela glede na zahtevnost od 50 do 100 točk; 2. Za preglede spisov, listin in druge dokumentacije ter za sestavo poročila o pregledu, za vsake začete pol ure 50 točk. Organ ni navedel razlogov, zakaj študij spisovne dokumentacije v kazenskem postopku ni samostojno opravilo niti pojasnil, del katerega opravila pa naj bi bil v obsegu 20 ur. Organ je navedel (le), da sta storitvi posveta ter pregleda spisov in listin in druge dokumentacije zajeti v drugih tarifnih številkah in sicer v tar št. 8 OT, 10 OT in 11 OT, kot navede, v zastopanju upravičenca v kazenskem postopku. Taka obrazložitev je materialnopravno zmotna. Tar. št. 8 OT se namreč nanaša na sestavljanje vlog v kazenskem postopku, tar. št. 10 OT na zagovor ali zastopanje na predobravnavnem naroku, naroku za izrek kazenske sankcije, naroku za glavno obravnavo, seji ali pri ogledu ali rekonstrukciji in Tar. št. 11 OT na pravna sredstva v kazenskem postopku. Nobeno od navedenih procesnih dejanj tar št. 8 OT, 10 OT in 11 OT ne vključuje priglašenih stroškov iz Zahteve, ki je: študij listin spisa: osnovna seznanitev 20 ur, kot to jasno izhaja iz list št. 89 upravnega spisa. Določbe V. poglavja OT, ki opredeljujejo posamezne storitve v kazenskem postopku, po presoji sodišča ne utemeljujejo zaključka Organa, da so v postavkah tega poglavja zajeta tudi opravila posveta s stranko, pregleda spisov listin in druge dokumentacije. Navedena opravila so v primeru kazenskega postopka zajeta v XXI. poglavju OT, v tar. št. 39/1. Organ je zato v tem delu zmotno uporabil materialno pravo, posledično nepopolno ugotovil dejansko stanje in je tožba v tem delu zato utemeljena.
14.Utemeljen je tudi tožbeni očitek absolutne bistvene kršitve pravil postopka v zvezi z zavrnitvijo 75% povišanja nagrade. Organ za svojo odločitev, da zavrne zahtevano 75% povišanje nagrade na podlagi drugega odstavka 7. člena OT, namreč, kot utemeljeno uveljavlja tožnik, ni navedel razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče to odločitev preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena v zvezi s prvim odstavkom 214. člena in 228. členom ZUP). Na podlagi drugega odstavka 7. člena OT se za zagovarjanje obdolženca, za zastopanje oškodovanca ali nadomestnega tožilca ali zasebnega tožilca v kazenskem postopku, zviša skupna vrednost storitve za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25 odstotkov, vendar največ za 100 odstotkov. Organ je zavrnitev v tem delu utemeljil z golim povzemanjem očitanega kaznivega dejanja (tretji in prvi odstavek 186. člena KZ-1), kar preizkusa ne omogoča. Sodišče za potrebe ponovnega upravnega postopka na tem mestu pojasnjuje, da je ustaljena sodna praksa naslovnega sodišča5, da je treba drugi odstavek 7. člena OT tolmačiti tako, da se upošteva število dejanj, ki tvorijo posamezno nadaljevano oziroma kolektivno kaznivo dejanje, kar naj Organ upošteva v ponovnem postopku.
15.Sodišče je po ugotovitvi, da sta podana razloga iz 1. in 3. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1, da ni pogojev za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena ZUS-1, na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani sklep odpravilo in na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo v ponoven postopek organu, ki je izpodbijano odločbo izdal. Organ, ki je izpodbijano odločbo izdal, je na podlagi petega odstavka 64. člena ZUS-1 vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.
K II. točki izreka
16.Sodišče je na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1
odločilo, da je toženka dolžna povrniti tožniku stroške tega postopka. Tožniku je upoštevajoč, da je bil upravni spor rešen brez glavne obravnave, da tožnika zastopa odvetnik, na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu priznalo 285,00 EUR, pripadajoči z 22 % DDV, skupaj znesek 347,70 EUR. Tako odmerjene stroške je dolžna toženka plačati v roku 15 dni, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do prenehanja obveznosti.
-------------------------------
1Znesek predstavlja 38.959,62 EUR + 22%DDV.
2Veljaven v času kazenskega postopka.
3Npr. Upravno sodišče RS v I U 251/2019, III U 42/2019, II U 60/2021, II U 168/2022-14 in III U 228/2022-22.
4Tako tudi Upravno sodišče RS I U 1555/2017-12 z dne 3. 7. 2018.
5Prim. sodbe UPRS III U 157/2018, III U 294/2018-12, III U 51/2019, II U 168/2022-14 in I U 727/2022.
6Ta določa: "Če sodišče tožbi ugodi, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu."