Jedro

Civilno procesno pravo ne pozna takoimenovane „okuženosti“ in okoliščina, da je med istimi strankami pred določenim sodiščem že potekal pravdni postopek ne narekuje, da se mora drug pravdni postopek med istimi strankami opraviti pred drugim sodiščem.

Obrazložitev

Predlog se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. V pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Kopru P 835/2007 zaradi ugotovitve obstoja ustne oporoke je tožeča stranka predlagala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča izven območja Višjega sodišča v Kopru. V prejšnji pravdi med strankami P 131/2005 je ostalo nekaj nerazrešenih procesnih dejanj in je vprašanje, ali je sodba v navedeni zadevi postala pravno veljavna. Iz sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Kopru D 158/99 z dne 2. 6. 2000 je razviden delni obseg zapuščine po pok. V. K., vendar pa je bil v tej zapuščinski zadevi sporen le obseg zapuščine, ne pa veljavnost oporoke. Tožeča stranka izraža dvom v pravilnost dosedanjih odločitev v navedenih zadevah in zatrjuje, da sta sodišči prve in druge stopnje obremenjena z napačnimi odločitvami iz preteklosti. Obstaja takoimenovana „okuženost“, kakor se to pravi v kazenskopravnem sojenju oziroma odločanju.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.

4. Tožeča stranka ne trdi, da bi se pri kakšnem drugem sodišču lažje opravil postopek kot pri stvarno in krajevno pristojnem Okrožnem sodišču v Kopru. Sklicuje pa se na v točki 1 navedeno okoliščino, ki naj bi po njenem mnenju pomenila tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je tako stališče zmotno. Civilno procesno pravo ne pozna takoimenovane „okuženosti“ in okoliščina, da je med istimi strankami pred določenim sodiščem že potekal pravdni postopek ne narekuje, da se mora drug pravdni postopek med istimi strankami opraviti pred drugim sodiščem. Prav nasprotno: pravila o krajevni pristojnosti v enakih sporih med istimi strankami praviloma določajo pristojnost istega sodišča. Dodatne trditve o nepravilnosti dosedanjih odločitev pa so posplošene in nedokazane, že same po sebi pa zaradi večinstančnega sojenja in instituta pravnomočnosti ne morejo pomeniti tehtnega razloga za prenosa pristojnosti na drugo sodišče. Vrhovno sodišče je zato predlog tožeče stranke kot neutemeljen zavrnilo.