- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep IV Cp 374/2023
ECLI:SI:VSLJ:2023:IV.CP.374.2023 Civilni oddelek
Povzetek
- Pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov za izvedensko delo.Ali ima izvedenec pravico do nagrade in povračila stroškov takoj, ko opravi nalogo, ki mu jo naloži sodišče?
- Obveznost založitve predujma za izvedbo dokaza.Kdo je dolžan vnaprej založiti znesek, potreben za izvedbo dokaza, in kakšne so posledice, če predujem ni založen?
- Uradna dolžnost sodišča v sporih med starši in otroki.Kako sodišče ravna v primerih, ko je potrebno zavarovati pravice in interese otrok, če stranka ne založi predujma?
- Zakonitost sklepa o obročnem plačilu predujma.Ali je sklep o obročnem plačilu predujma zakonit, če ni bila izpolnjena obveznost založitve predujma?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Izvedenec ima pravico do nagrade in do povračila stroškov za izvedensko delo, in sicer takoj, ko v celoti opravi nalogo, ki mu je bila naložena s sklepom sodišča. Denar za izvedbo dokaza z izvedencem mora biti zato v naprej založen. ZPP v 153. členu določa pravila, kdo je dolžan v naprej založiti znesek, ki bo predvidoma potreben za izvedbo dokaza. Praviloma je predujem dolžna plačati stranka, ki predlaga izvedbo dokaza, če pa izvedbo dokaza odredi sodišče po uradni dolžnosti in stranki ne založita določenega zneska, se stroški za izvedbo dokaza izplačajo iz sredstev sodišča (tretji odstavek 153. člena ZPP). Toženka predujma za dokazovanje z izvedenkama psihiatrične in klinično psihološke stroke ni založila; k založitvi predujma niti pozvana ni bila. Ker je v sporih iz razmerij med starši in otroki sodišče tisto, ki je dolžno tudi po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok (in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese), je ravnalo pravilno, ko je kljub temu, da predujem za izvedbo dokaza ni bil založen, dokaz izvedlo. Prišlo je do situacije, kakršno ureja tretji odstavek 153. člena ZPP. Sklep o obročnem plačilu zneska, ki bi moral biti plačan že pred izvedbo dokaza, pa je zmoten.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu tožene stranke (v nadaljevanju toženka) za obročno plačilo nagrade za stroške za delo izvedenca. Toženki je naložilo, da je dolžna predujem plačati na račun sodišča v desetih obrokih, in sicer devet obrokov po 300 EUR, zadnji obrok pa v višini 338,22 EUR.
2. Pritožuje se toženka. Pojasnjuje, kakšne izdatke ima in da glede na te ni sposobna plačati niti 300 EUR na mesec, zato predlaga višjemu sodišču, naj določi plačilo mesečnih obrokov po 100 EUR.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v tem postopku uporablja subsidiarno in smiselno (42. člen Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1), je višje sodišče ugotovilo, da je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo.
5. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 23. 3. 2021 za izvedensko ustanovo imenovalo Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti univerze v ..., ki je za izdelavo izvedenskih mnenj določilo izvedenki A. A. in mag. B. B. Izvedenki sta mnenji izdelali, odgovorili na pripombe na mnenje in bili zaslišani na naroku. Sodišče jima je nato s sklepoma z dne 8. 6. 2022 in 22. 6. 2022 odmerilo nagrado in, ker je ugotovilo, da sredstev za plačilo izvedenk ni, pozvalo toženko, naj plača polovico manjkajočega predujma (tožnik je bil oproščen plačila stroškov za nagrado izvedenk, zato se bo 1/2 nagrade izplačalo iz proračuna sodišča). Ker toženka tega ni storila, jo je sodišče z dopisi pozivalo na plačilo, nato pa na njen predlog izdalo izpodbijani sklep o obročnem plačilu predujma. Za tako odločitev sodišča ni materialnopravne podlage.
6. Izvedenec ima pravico do nagrade in do povračila stroškov za izvedensko delo (prvi odstavek 249. člena ZPP in 39. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih), in sicer takoj, ko v celoti opravi nalogo, ki mu je bila naložena s sklepom sodišča. Denar za izvedbo dokaza z izvedencem mora biti zato v naprej založen. ZPP v 153. členu določa pravila, kdo je dolžan v naprej založiti znesek, ki bo predvidoma potreben za izvedbo dokaza. Praviloma je predujem dolžna plačati stranka, ki predlaga izvedbo dokaza, če pa izvedbo dokaza odredi sodišče po uradni dolžnosti in stranki ne založita določenega zneska, se stroški za izvedbo dokaza izplačajo iz sredstev sodišča (tretji odstavek 153. člena ZPP). Toženka predujma za dokazovanje z izvedenkama psihiatrične in klinično psihološke stroke ni založila; k založitvi predujma niti pozvana ni bila. Ker je v sporih iz razmerij med starši in otroki sodišče tisto, ki je dolžno tudi po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok (in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese), je ravnalo pravilno, ko je kljub temu, da predujem za izvedbo dokaza ni bil založen, dokaz izvedlo. Prišlo je do situacije, kakršno ureja tretji odstavek 153. člena ZPP. Sklep o obročnem plačilu zneska, ki bi moral biti plačan že pred izvedbo dokaza, pa je zmoten.
7. Ker za izdajo izpodbijanega sklepa ni materialnopravne podlage, je treba pritožbi ugoditi in razveljaviti sklep sodišča prve stopnje, da se bo zagotovilo dolžno plačilo izvedenkama, pa vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).