Jedro

Sodišče lahko odloži le samo delitev stvari, ne pa tudi odločanje o načinu delitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Predlagateljica in nasprotni udeleženec trpita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za prekinitev postopka in za odlog delitve stvari v solastnini.

Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi predlogu nasprotnega udeleženca za prekinitev postopka oziroma za odlog delitve stvari v solastnini, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da ne nasprotuje delitvi solastnega stanovanja, v katerem živi z družino, pri čemer je pripravljen predlagateljičin solastninski delež na tem stanovanju odkupiti. Predlog za prekinitev oziroma za odlog delitve solastnine pa je utemeljen zaradi preprečitve nastanka premoženjske škode. Udeleženca tega postopka sta bila solastnika tudi na stanovanju na naslovu C.... Delež nasprotnega udeleženca je znašal 70 %, delež predlagateljice pa 30 %. Stanovanje na C..... je predlagateljica prodala, ne da bi o tem obvestila nasprotnega udeleženca, kateremu tudi ni izplačala njemu pripadajočega dela kupnine. Stanovanje je bilo prodano za 54.004,13 EUR, zato pripada nasprotnemu udeležencu 70 % kupnine oziroma 37.802,89 EUR. Predlagateljica očitno nasprotuje plačilu sorazmernega dela te kupnine nasprotnemu udeležencu, ki je bil zato primoran vložiti tožbo za izplačilo svojega deleža v zadevi P 1343/2008-I Okrožnega sodišča v Ljubljani. Predlagateljica si očitno želi prisvojiti še denarno vrednost deleža na tem stanovanju, v katerem živi nasprotni udeleženec. Predlagateljica je tudi izključna lastnica stanovanja v L., sicer pa stalno biva na Š., kjer je zaposlena. Zato je finančno preskrbljena, zaradi česar ne bi utrpela nobene premoženjske škode s prekinitvijo postopka oziroma z odlogom delitve solastnine. Predlagateljica protipravno zadržuje nasprotnemu udeležencu pripadajoči del kupnine v znesku 37.802,89 EUR. Iz navedenega spisa Okrožnega sodišča v Ljubljani izhaja, da je terjatev nasprotnega udeleženca zelo verjetno utemeljena. Fizična delitev solastnega stanovanja ni mogoča. V primeru njegove prodaje bi se nasprotni udeleženec moral po vsej verjetnosti izseliti iz stanovanja v drugo najemniško stanovanje, saj nima možnosti odkupa solastniškega deleža predlagateljice z lastnimi finančnimi sredstvi, razen tega pa jih ni zmožen najeti v obliki posojila. Denarna terjatev nasprotnega udeleženca do predlagateljice bi se lahko pobotala pretežno, če že ne v celoti, z denarno vrednostjo predlagateljičinega solastninskega deleža na stanovanju, ki je predmet delitve. Interes nasprotnega udeleženca je, da obdrži solastno stanovanje, s prodajo stanovanja, ki je predmet delitve, pa bo nasprotni udeleženec utrpel nemajhne stroške (selitev, najem), poleg tega pa bo imel stroške tudi z izterjavo terjatve do predlagateljice. Delitev solastnega stanovanja je zato predlagana ob neprimernem času. Ta je izkazan, saj se nasprotni udeleženec še poteguje za del kupnine od že prodanega stanovanja, pri tem pa predlagateljičinega ravnanja ni mogoče označiti kot ravnanje v skladu z načeli vestnosti in poštenja, prepovedi povzročanja škode in zlorabe pravic ter drugimi splošnimi pravnimi načeli. Zaradi delitve solastnine grozi nasprotnemu udeležencu večja premoženjska škoda, do katere ne bi prišlo, če bi predlagateljica ravnala v skladu z načelom vestnosti in poštenja. Predlog nasprotnega udeleženca za odlog delitve solastnine je zato utemeljen.

Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da nasprotni udeleženec ni izkazal pogojev za prekinitev postopka v smislu 118. člena, v zvezi z 9. členom ZNP. Zatrjevani razlog (preprečitev nastanka premoženjske škode) ne more voditi do prekinitve postopka.

Nasprotni udeleženec smiselno utemeljuje predlog za odlog delitve s tem, da ima sam močnejši interes, da se skupno premoženje (obravnavano stanovanje) še nekaj časa ne razdeli, v primerjavi z interesom predlagateljice za delitev stvari (3. odstavek 70. člena SPZ). Odlog delitve povezuje z nesmotrnostjo civilne delitve stanovanja. Ker med udeležencema glede na njune dosedanje trditve obstaja soglasje (vsaj v tej fazi postopka) glede načina delitve (da nasprotni udeleženec prevzame stanovanje v svojo last, predlagateljici pa izplača denarno vrednost njenega deleža), je utemeljevanje predlaganega odloga delitve z nesmotrnostjo civilne delitve brezpredmetno (enako velja za trditve, da bi se v primeru prodaje stanovanja kot civilne delitve nasprotni udeleženec znašel na cesti), saj v tem primeru sploh ne pride do civilne delitve (prodaje stvari, delitve kupnine), ampak se delitev opravi na način, določen v 5. in 6. odstavku 70. člena SPZ.

Nasprotni udeleženec je utemeljeval predlog odloga delitve tudi s preprečitvijo nastanka (svoje) premoženjske škode oziroma s preprečitvijo poslabšanja socialnega položaja. Teh trditev nasprotni udeleženec sploh ni obrazložil, kot pravilno ugotavlja prvo sodišče. Nasprotni udeleženec predvsem trdi, da trenutno nima zadostnih sredstev za izplačilo predlagateljičinega deleža, ta sredstva pa bi pridobil v primeru uspeha v pravdi, v kateri zahteva od predlagateljice plačilo dela kupnine od prodaje drugega skupnega stanovanja, katerega je predlagateljica prodala brez njegovega soglasja in zanj prejela celotno kupnino. Predlagateljica v navedeni pravdi z nasprotno tožbo uveljavlja svojo terjatev iz naslova neupravičene pridobitve (uporabnine za obravnavano stanovanje v obsegu njenega deleža na skupnem premoženju). Udeleženca imata tako poleg te zadeve še druge odprte postopke v zvezi z njunimi medsebojnimi premoženjskimi razmerji, katerih izid pa ni jasen in ga ni mogoče predvideti. Te okoliščine zato ne morejo pomeniti upoštevnih razlogov za predlagani odlog delitve v smislu 3. odstavka 70. člena, v zvezi s 1. odstavkom 69. člena SPZ. Upoštevni so le tisti razlogi, ki so prehodne (začasne) narave s predvidljivim zaključkom.

Predvsem pa velja poudariti, da v tej fazi postopka odlog delitve v smeri, ki jo zasleduje nasprotni udeleženec, ne bi bil možen tudi zato, ker sodišče lahko odloži le samo delitev stvari, ne pa tudi odločanje o načinu delitve. To izhaja iz 2. in 3. odstavka 70. člena SPZ.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. odstavek 350. in 2. točka 365. člena ZPP). Predlagateljica in nasprotni udeleženec krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 35. člena ZNP).