Jedro

Tožena stranka je po vložitvi tožbe delno izpolnila tožbeni zahtevek, ostali del tožbenega zahtevka pa je bil zavrnjen zaradi odpovedi zahtevku, tako da je treba pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka šteti, kot da je tožnik s tožbenim zahtevkom deloma uspel.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi odpovedi zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 1.974,16 EUR v zneskih in datumih zapadlosti ter z zakonskimi zamudnimi obrestmi, razvidnimi iz 1. odstavka izreka ter odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške postopka (2. odstavek izreka).

Tožena stranka se pritožuje zoper odločitev o pravdnih stroškov zaradi zmotne uporabe določb ZPP. Meni, da bi sodišče moralo uporabiti 1. odstavek 158. člena ZPP, ki določa, da tožnik, ki umakne tožbo, kamor spada tudi odpoved tožbenemu zahtevku, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen, če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Dne 23. 4. 2008 je tožena stranka tožniku nakazala znesek 1.584,63 EUR na račun glavnice ter znesek 355,29 EUR na račun zamudnih obresti. S tem je v celoti izpolnila tožbeni zahtevek, kar izhaja iz dejstva, da se je tožnik čez dve leti tožbenemu zahtevku odpovedal. Zato bi moralo sodišče prve stopnje tožnika obsoditi na povračilo vseh nastalih stroškov, oziroma bi moralo upoštevati uspeh strank v pravdi. Upoštevati bi moralo, da je tožnik v pravdi uspel s 45 %, tožena stranka pa s 55 % do faze, ko je tožena stranka izvršila plačilo. Od 23. 4. 2008 pa je tožnik v pravdi v celoti propadel, zato bi moral toženi stranki povrniti stroške (navedene v stroškovniku od 9 do 14). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo na podlagi odpovedi tako spremeni, da v izreku o pravdnih stroških odloči, da mora tožnik toženi stranki povrniti nastale pravdne stroške oziroma podrejeno, da sodbo v tem delu razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Izrek o stroških, ki je vsebovan v sodbi, se sme v skladu s 1. odstavkom 166. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) izpodbijati samo s pritožbo zoper sklep, če se hkrati ne izpodbija tudi izrek o glavni stvari. V konkretni zadevi je tožena stranka izpodbijala le odločitev o stroških, zato je pri presoji utemeljenosti pritožbe, pritožbeno sodišče v skladu s 366. členom ZPP smiselno uporabilo določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo in je tako v skladu s 1. in 2. odstavkom 350. člena ZPP preizkusilo prvostopenjsko odločitev v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ter po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na 2. odstavek 154. člena ZPP, ki določa, če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov. Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da je tožnik uspel približno s 45 % celotnega tožbenega zahtevka, odločilo, da vsaka stranka krije stroške, ki so ji nastali.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik skrčil tožbeni zahtevek, dne 10. 6. 2010 pa je podal odpoved tožbenemu zahtevku. Pritožbeno sodišča se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je v primeru, ko je tožena stranka po vložitvi tožbe delno izpolnila zahtevek, ostali del zahtevka pa je bil zavrnjen po odpovedi tožbenega zahtevka, potrebno pri odmeri stroškov upoštevati določbo 2. odstavka 154. člena ZPP glede na uspeh pravdnih strank. Ker je tožnik deloma zmagal v pravdi, je sodišče prve stopnje glede na doseženi uspeh pravilno odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka in so zato neutemeljene pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati uspeh tožnika do izvršenega plačila in uspeh tožene stranke potem, ko je tožnik podal odpoved tožbenemu zahtevku.

Glede na navedeno in v skladu z določbo 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe, ker s pritožbo ni uspela.